Na oder šova Slovenija ima talent se vrača – poleg že znanih žirantov – tudi zelo znan voditeljski par, Peter Poles in Sašo Stare. Oba imata za seboj že leta izkušenj, zato ni dvoma, da bosta tudi v letošnji sezoni poskrbela za zabavo na odru in podporo tekmovalcem za odrom.
Peter, že dolga leta ste obraz šova Slovenija ima talent. Kako gledate na svojo vlogo skozi vse te sezone in kako se je vaš pristop k vodenju oddaje spreminjal z leti?
Peter:Ko sva leta 2010 z Vidom zagrizla v vodenje prve sezone šova, nisem niti razmišljal o tem, koliko sezon bomo nanizali in kako se lahko skupaj razvije. Tako da je kar impresivno, da smo še vedno tu, ob vseh spremembah, ki so se zgodile v teh 14 letih. Gotovo je za to kriva tudi nenehna nadgradnja oddaje, ki mogoče na prvi pogled niti ni tako opazna, ker so spremembe postopne, a principi priprave, izvedbe in montaže se vsako sezono nadgrajujejo, kar seveda spreminja tudi delo voditelja. In prav hvala bogu, da je tako, ker je zato proces vsakokrat malo drugačen, vsako sezono se ukvarjamo z drugačnimi detajli, kar dela delo še vedno zanimivo tudi v deseti sezoni!
Mimogrede, v kakšnem spominu imate prvo sezono?
Peter: Predvsem se spomnim, s kakšnim zanosom je cela ekipa sestavljala šov, kako smo bili že mi navdušeni nad talenti in kako je ob spremljanju oddaje po vsej državi zavel en vsesplošen slovenski ponos – koliko talentov imamo in kako smo v bistvu raznoliki in izjemni. Sploh pa se spomnim, kako noro je bilo odvoditi finale v polnem Tivoliju ter tudi naslednjega v res glasnih Stožicah!
Sašo, v zadnjih treh sezonah ste se pridružili šovu kot sovoditelj. Kako je bilo prevzeti to vlogo ob Petru, ki je na odru že zelo izkušen?
Sašo: Ja … vau, pa res, tole bo že moja četrta sezona ... (smeh) Kako čas leti! Ja, moja prva sezona je bila sedma, ko sem stal ob boku Domna Valiča. Tisto mislim, da je bila zelo lepa vstopna točka v talente. Tista sezona je bila tudi Domnova druga, tako da sva bila oba še precej »sveža« in sva se po mojem odlično ujela pred in za kamero. Potem pa nam je štrene malce zmešala neka pandemija, ne vem, ali ste zasledili kaj v novicah ... No, naneslo je tako, da sva se s Perom znašla v sovoditeljski vlogi. Priznam, da me je bilo pred prvo skupno oddajo malce strah, da bom stal ob taki legendi slovenske televizije, ampak ne preveč. Vedel sem, da se bova ujela, ker sva odlično sodelovala že pri »Vid in Pero šovu«, kjer sem bil scenarist, in imel sem prav. Od Pera sem se definitivno ogromno naučil, med drugim tudi to, kako si hitro zapomniti ogromno teksta. Komaj čakam, da vidite, kako ga bova biksala v jubilejni 10. sezoni.
Vajina dinamika na odru je polna humorja in spontanosti. Kako veliko vlogo pri tem igrajo improvizacija in pripravljene šale?
Peter: Televizija je zelo kompleksen medij, v katerem sodeluje veliko sektorjev, ki morajo točno vedeti, kaj vse se bo zgodilo na odru, da lahko potem to gledalec dobro vidi, sliši in predvsem začuti! Vse skupaj zahteva veliko priprave in usklajevanja, ko je baza potem dovolj trdna in poenotena, pa se lahko na njeni osnovi dogajajo tudi vsi spontani in nenačrtovani trenutki, ki vso stvar na koncu naredijo še boljšo in živo! Tako da ja, improvizacija je super, vse pa temelji na dobri domači nalogi, temeljiti pripravi in trdni osnovi.
Sašo: Glede na to, da je vsaka oddaja talentov produkt sodelovanja več kot 150 ljudi in da morajo nekateri na določeno iztočnico pripraviti rekvizite, talente ali sceno, je v resnici manj prostora za improvizacijo in so stvari v večini vnaprej dogovorjene. Nekaj spontanosti seveda še ostane, še zlasti na avdicijah, kjer je možnih več improviziranih trenutkov, saj so posnete vnaprej. Čeprav, moram pa priznati, da polfinalom doda določen čar spontanosti dejstvo, da so v živo, neponovljivi, tako da karkoli rečeva, »postane« del scenarija. Če bi dal to v številke, bi rekel, da je 90 odstotkov scenarija pripravljenega vnaprej, 10 odstotkov pa ga je prepuščenega vesolju.
Peter, vodili ste številne velike oddaje, ampak Slovenija ima talent ima poseben čar. Kaj vas pri tej oddaji najbolj pritegne v primerjavi z drugimi projekti?
Peter: Zelo všeč mi je že sam format oddaje s sedmimi vnaprej posnetimi oddajami in šestimi oddajami v živo, predvsem pa raznolikost talentov, ki vedno znova navdušuje ter zahteva vsakič drugačen pristop in poigravanje z detajli, iz katerih potem črpamo ideje za posamezne napovedi. Pa jasno tudi dejstvo, da je vloga voditeljev nastavljena tako, da sva na strani talentov in jim pomagava, da so sproščeni, rastejo skozi šov in na polfinalih in v finalu res zasijejo v najboljši možni luči!
Sašo, pogosto morate tolažiti tekmovalce po njihovem nastopu. Kako najdete ravnotežje med humorjem in empatijo, ko gre za takšne čustvene trenutke?
Sašo: Uf, mislim, da moramo biti takrat samo človeški, nekateri potrebujejo objem, nekateri potrebujejo samo nekaj sekund tišine, nekatere pa poskušam nasmejati. Mislim, da gre humor z roko v roki z empatijo. Celotna poanta humorja in šal je, da se imaš na koncu »nastopa« bolje kot prej. Komiki si želimo ljudi razveseliti in nasmejati, kar je super za potolažiti talente, male kuharje ali pa mojo drago.
Kateri je bil vajin najbolj smešen ali nenavaden trenutek na odru talentov, ki ga nikoli ne bosta pozabila?
Peter: Teh trenutkov je res veliko, od izjemnega Alexa the dancerja do Bojane, ki smo jo že dvakrat presenetili z njenima idoloma. Največjo sled pri meni pa je vsekakor pustil Luka Šuntner, ki je v drugi sezoni imitiraj svojega največjega idola Mladena Grdoviča. V polfinale se sicer ni uvrstil, sva ga pa takrat z Vidom povabila v najin VIP talent šov, ki se je dogajal v času glasovanja in mu na skrivaj pripeljala Mladena, ki ga je presenetil na odru. Lukova reakcija je takrat bila tako pristna in spontana, da smo potem zelo hitro in zelo konkretno pristopili k razvoju oddaje, ki bi uresničevala želje, in rodil se je DNS!
Sašo: Ne vem, ali je bil najbolj smešen ali najbolj nenavaden, ampak zagotovo ne bom nikoli pozabil, kako sva se s Perm oblekla v smetnjake, posnela okoljevarstveni komad ter pripravila celo koreografijo … Potem pa stopila pred naše žirante, ki niso imeli pojma! Adrenalinsko, zabavno, edinstveno!
Kako se pripravljata na živo oddajo, da ostaneta osredotočena in mirna, tudi v nepredvidljivih okoliščinah?
Peter: Sistem dela je že utečen – veliko je branja podatkov o talentih, upoštevanja želja ekipe, ki kreira oddajo, in predvidevanja, kaj vse se lahko na odru zgodi. Potem pa jasno veliko brainstorminga, kako lahko stvari povemo drugače, večinoma humorno oziroma tako, da bodo najini deli kar najbolje podprli vse druge sestavne dele oddaje, predvsem pa nastope talentov. Zadnja leta se veliko ukvarjamo tudi s spremembo preferenc gledalcev – vsi skupaj smo vse bolj navajeni na vsebine s spleta, ki so večinoma kratke, zgoščene in bliskovite, tako da se temu prilagaja tudi dinamika oddaje, montaža je hitrejša, napovedi krajše, oddaja mora leteti in se bliskati. (smeh)
Sašo: Cel dan pred oddajo v živo je posvečen pripravi. Dopoldne imamo generalko, potem vadiva tekste, jih minimalno spreminjava, dodajava šale, se nasmejiva, umiriva in tako sva do večera pripravljena na vse.
Peter, že dolgo ste v voditeljskih vodah. Malce hudomušno vprašanje, kakšne nasvete imate za Saša glede nadaljnjega razvijanja vloge televizijskega voditelja? Sploh še potrebuje kakšen nasvet?
Peter: S Sašem se pri snovanju oddaj veliko pogovarjava in preigravava različne scenarije ter se medsebojno usmerjava, tako da posebnih nasvetov glede vodenja talentov več nimam, če se odloči za vodenje katere druge oddaje pa – če bo to 24ur, naj se le ne zeza toliko, če bo vodil vreme, pa naj konkretno pojača, da se dejansko udejanji kakšna uscana Zofka.
Sašo, kako se spopadate s »pritiskom«, da pričarate sproščeno in zabavno vzdušje, zlasti v trenutkih, ko so tekmovalci nervozni?
Sašo: Mislim, da mi ni preveč težko dvigniti vzdušja, ker že naravno tako delujem. Tudi v zasebnem življenju sem pogosto tisti, ki s šalo ali spodbudo razbije nervozo, napetost ali slabo voljo. Humor je moj prvi, drugi in tretji zasilni izhod.
Voditelja pogosto ohranjata pozitiven ton oddaje, a zagotovo so trenutki, ko se za odrom zgodijo čustveni izbruhi. Kako se spopadata z zelo čustvenimi odzivi tekmovalcev, ki morda niso prikazani na televiziji?
Peter: Čustva so seveda močna, a vseeno še v mejah normale. V vsakem primeru izhajaš iz sebe in svojega človeškega potenciala, torej poskušaš stvari rešiti človeško. Takih trenutkov res ni veliko, a takrat pravzaprav nisi več voditelj, ampak predvsem človek!
Sašo: V resnici sva med snemanji kar precej zasedena, saj snemava na sto in enem koncu, tako da kakšni taki »izbruhi« verjetno niti ne bi prišli do naju … ampak k sreči imamo najboljšo ekipo, ki soustvarja to oddajo in vedno poskrbi za naše talente. Kakršnakoli čustva, ki jih izzove nastop pred celotno Slovenijo na poti do njihovih sanj, so seveda razumljiva in se znamo s njimi spoprijeti.
Se je kdaj zgodilo, da vaju je kateri izmed sodelujočih osebno navdihnil za nekaj novega v vajinem življenju?
Peter: Pred leti sem se, ravno med talenti, začel učiti igrati trobento, Janez Kralj mi je v prvi sezoni pokazal, da tudi moški lahko plete, in sem seveda poskusil, predvsem pa so številni dokazali, da se da s predanostjo in profesionalnostjo z visoko dvignjeno glavo nastopiti na še večjih odrih in biti zelo uspešen.
Sašo: Absolutno! Najin zlati gumb osme sezone, kontorzionistka Tajda Korče, ki se je zvirala, zvijala in prepogibala v nemogočih kotih, me je navdihnila, da sem poskusil jogo … Ni zame!
Kaj vaju bolj preseneti: neverjetni talenti ali nenavadni in včasih bizarni nastopi? Kako ostaneta profesionalna v zelo nepričakovanih primerih?
Peter: Obožujem oboje, morda nenavadne talente še bolj – ko vidim zadovoljnega sivega dedca, kako na zvoke harmonike izvaja kato iz karateja, ali pa nekoga, ki na odru je najbolj pekoče omake sveta in ob tem neznansko uživa, me to res navduši – predvsem to stanje duha in samozavest – to znam, to mi je všeč, v tem zelo zelo uživam in sem prišel vsem vam to tudi pokazat, da boste uživali še vi! Takšne točke doživljam kot eno zelo odkrito in spontano deljenja ljubezni in sreče! Seveda pa obožujem tudi momente, ko me po celem telesu zmrazi že ob prvem odpetem tonu, in vse to talenti so.
Sašo: Uf, jaz rad vidim oboje. Rad vidim ljudi, ki so res dobri na svojem področju, potem pa rad tudi vidim vse nenavadne stvari, s katerimi se ukvarjajo ljudje. Neverjetni talenti ti seveda v našem šovu vzamejo dih, ampak morda si dolgoročno res bolj zapomnim nenavadne talente. Ostanem pa profesionalen, ker se zavedam svoje vloge ‒ ne sodim naših talentov, ampak da jih podpiram, kar je, čisto iskreno, idealno za mojo osebnost.
Se kdaj zadaj za kulisami pogovarjata o tem, koga vidita kot zmagovalca sezone? Kako težko je ostati nevtralen in profesionalen glede svojih osebnih favoritov?
Peter: Seveda se pogovarjava o potencialnih finalistih in zmagovalcu, ne samo za kulisami, tudi v pisarni in lokalu pred hišo. Ampak temu talentu ne privoščiva zmage nič bolj kot kateremukoli drugemu. Čar oddaje je ravno v tem, da o zmagovalcu odloča glasovanje občinstva, tako da v vsakem primeru zmaga najboljši v očeh gledalcev. Sam čutim večjo odgovornost, da vse predstaviva enako zanimivo in »po najino«. Nekateri radi govorijo o sebi, drugi malo manj, za nekatere imamo veliko anekdot, ki jih lahko uporabiva pred kamero, za nekatere skoraj nič zanimivega, poskrbeti pa morava, da so na koncu vsi predstavljeni enako in predvsem da so zadovoljni s tem, kar slišijo.
Sašo: Samo enkrat do zdaj sva zares uganila ‒ ko je zmagala Tajda, najin zlati gumb. Ha! Drugače pa seveda razmišljava o tem, kdo bo zmagal … samo se pa skoraj vedno zmotiva … razen enkrat, ko je zmagala Tajda! Bam! Ostati nevtralen pa je v resnici prav lahko, saj skozi celoten proces spoznava tako ogromno število talentov, da niti nimava priložnosti, kaj šele časa, da bi sploh lahko imela favorite … Da ne govorimo o tem, da nimava nobene moči, zmagovalca tako kot vedno seveda izbere Slovenija!
Če bi morala sama nastopiti kot tekmovalca v šovu, kaj bi pokazala kot svoj talent in kako bi ocenila svoje možnosti za uspeh pri žiriji?
Peter: V zadnji sezoni se je jasno videlo, da naša žirija ni preveč dovzetna za najine čare in talente, v kakšnem tujem šovu pa bi po moje lahko odkrito ciljala na finale!
Sašo: Uf, to pa ni treba niti teoretizirati … V prejšnji sezoni sva kar dvakrat stopila pred žirijo! Enkrat kot krotilec kač in kača (jaz sem bil kača (smeh)) in drugič kot dve smetarski kanti. V obeh primerih sva bila zamaskirana, da naju niso prepoznali in v obeh primerih sva osvojila mnogotera srca … a na žalost ne žirantskih.
Peter, kakšna bi bila točka?
Peter: Tega še ne moreva izdati … Ampak lahko dam nekaj namigov – pajkice, flavtica in trop očarljivih mežikajočih malih kužkov … Zmaga, ti rečem! (smeh)
