Televizija

Televizija te gleda!

E. B.
27. 10. 2016, 03.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Kako smo gledali televizijo nekoč in kako jo gledamo danes oziroma: kdo gleda koga?

Če smo bili gledalke in gledalci od nekdaj odvisni od televizije, potem je bila televizija odvisna od programov, ki jih je ponujala. Tako je ostalo vse do danes, ko se zdi naša stara prijateljica močnejša kot kdajkoli. Poplava serij in drugih vsebin, ki pokrivajo vsa žanrska polja, nas nenehno obstreljuje z neštetih kanalov. Vendar je ravno ta neskončni spekter možnosti morda tudi največja grožnja za televizijo in njene častilce.

Kako usodno moč ima televizija, sem začutil že zelo zgodaj, ko sem kot otrok popolnoma sam taval po našem barakarskem dvorišču, medtem ko so domači in sosedje v svojih domovih gledali takrat neverjetno popularno nadaljevanko Mestece Peyton. Bila je nedelja in vse je zanimalo, kaj se bo zgodilo v imaginarnem mestecu, ki bi lahko bilo katerokoli drugo mestece na svetu – tudi Ljubljana. Televizija je bila še nedolžna, relativno nova naprava, ki še ni začela zardevati, zato je bil svet v njej še vedno črno-bel. Dobro in zlo sta se borila drugo proti drugemu in na koncu je skoraj vedno zmagalo dobro. Zaradi vsega tega se je vse skupaj zdelo precej lažje, kot je bilo v resnici. Peyton je bil le bežen opomin, da vse morda le ni tako, kot se zdi. A le toliko časa, dokler je trajala najnovejša epizoda. Ko se je odvrtela odjavna špica, je bilo spet vse prav in lepo. Začelo se je čakanje na veliko sobotno ali nedeljsko tekmo. Radio je bil še vedno živ in kdor ni mogel gledati, je lahko poslušal. Bili smo sproščeni, saj se še nismo zavedali manipulativnih sposobnosti malih ekranov v naših dnevnih sobah. Gledalke in gledalci smo bili še spočiti in polni navdiha, s katerim smo sprejemali vsebino, ki so jo kreirali veliki ustvarjalci, čaščeni kot polbožanstva. Vsi smo bili na Luni in vse nas je bilo strah velike bombe, ki smo jo videli po televiziji. Kmalu so prišli časi, ko so barvne filtre zamenjale prave barve in smo lahko končno ločili plave drese od rdečih. Televizija je bila najboljša prijateljica delavskega razreda, ki se je ob njej lažje spočil in pozabil na težave s šefi in sodelavci.

Kaj se je s televizijo in gledalci zgodilo v sodobnosti, izveste v aktualni številki revije Vklop!