Nekdanja voditeljica TV Dnevnika vstopa v jesen kot novi obraz Tednika, kjer je nasledila upokojenca Janka Šoparja.

Kje na lestvici od najmanj do najbolj primernega formata za vaš novinarski in voditeljski profil je TV Tednik?

Tudi od novinarskih kolegov dobivam komentarje, da mi je ta oddaja pisana na kožo in upam, da se bo res izkazalo tako. Vsekakor sem bolj terenska novinarka, a tudi studijsko delo mi je blizu, saj sem že delala različne vodene in pogovorne oddaje: TV Dnevnik, Odkrito, Polemiko ... Mislim, da bo to prava kombinacija, saj bom delala v studiu in še naprej tudi na terenu, tako za Tednik kot tudi za TV Dnevnik in Odmeve. Teh svojih zgodb ne morem kar pustiti in odslej le stati v studiu in brati z bobna.

Prihaja z vami tudi sprememba formata, ne le stila vodenja? Pričakujem premik od šarmantnega k bolj angažiranemu, mnenjskemu vodenju.

V tej smeri razmišljam tudi sama. Drastičnih sprememb ni pričakovati, razmišljamo pa o tem, kako bi format malo popestrili in naredili oddajo bolj dinamično. Želim si več družbenokritičnih prispevkov. Seveda mora ostati ta socialna nota, a je še veliko tem, ki bi jih v Tedniku lahko osvetlili.

Ko ste začeli voditi Dnevnik, ste to opisali kot novinarski šov, v primerjavi z ustvarjanjem dokumentarcev, dosjejev, prispevkov, reportaž, zgodb ...

Pri dokumentarnem filmu lahko novinar pokaže največ svojega avtorstva in najbolj izrazi svoje stališče. V prispevkih za Dnevnik in Odmeve se mora vseeno bolj držati uravnoteženosti, pri kateri pa gremo žal včasih predaleč in mogoče ni potrebna za vsako ceno. A vendarle, tu je treba ohraniti objektivnost, prikazati mnenje za in proti, pri dokumentarcu pa lahko prikažeš zgodbo, kot jo vidiš sam.


Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Vklop!