Plemenski svet je verjetno najtežji del Survivorja. Že tako lačni in utrujeni si z njim podaljšamo dan za dodatne 4 ure. Navadno ob šestih že spimo, zato se nam zdi, kot da ponočujemo.
Bakla, ki se mi je na začetku zdela lahka, postaja vse težja. Komaj jo dvignem, še težje nosim. Ker smo utrujeni, komaj sledimo vprašanjem, vmes zlahka tudi zaspimo. Manjka nam energije in očitno je, da možgani nujno potrebujejo sladkor. Vsi možganski procesi so upočasnjeni, to vidimo tudi v borbi z matematičnimi enačbami, kot je 13 – 5. Nazadnje sem odštevala na prste v prvem razredu. In zdaj spet. Na pamet gre prepočasi. Možgani ne delajo.
NAGRADA DNEVA – PETINA BANANE
V treh zaporednih borbah po združitvi, ko smo se borili individualno, sem prišla v finale, a žal nikoli zmagala. Poraz ni boleč. Boleče je gledati, kaj bi dobila za nagrado, če bi zmagala. Enkrat sladoled, drugič hamburger in kokakolo. Nemočna stojim in ne vem, ali bi gledala, kako Dina in Višnja jesta, ali bi pogled odvrnila stran. Občutek, ki ga je nemogoče opisati, razen ko si na smrt lačen. Tako zelo si želimo vonjati in jesti kaj drugega kot riž in krompir, da kar mrgolimo okrog Dine, da bi ujeli nekaj "osvežujočega" zraka z vonjem po sladoledu. Res želimo vonjati zadah iz ust? Kje so naše meje? Dodatno izgubimo v borbi za nagrado – kosilo. Klemen ne pozabi na nas in nam pretihotapi eno banano. Čeprav majhna, razveseli vseh 5 poražencev, ki si jo lahko razdelimo. Nagrada dneva! Petina banane.
DELITEV HRANE
Ob združitvi smo dobili riž, krompir in konzerve. Vemo, da do konca Survivorja ne dobimo ničesar več. Riža je za natanko 2 skodelici in pol na dan. Okoli 800 g riža na dan za vse, konzerva in nekaj krompirja. Vem, da jim je v Manobu hrane zmanjkalo dvakrat. Vem, kako je, če je človek lačen in ne misli na jutri. Nočem dopustiti, da se ponovi napaka, zato z Vesno prevzameva nadzor nad kuhinjo. Čeprav se zdi gospodovalno, ne morem dopustiti, da ostanemo brez vsega. Živimo v Survivorju, za katerega bi morali vsi vedeti, da je peklensko težak. Sedaj je čas, da se soočimo s položajem in posledicami. Nekateri lažje, drugi težje. Vedno bolj se vidi, kdo je psihično resnično pripravljen na najhujše in se je pripravljen sprijazniti s tem, v kar se je podal.
