Ne samo da je film Nočno življenje, v katerem igra glavno vlogo, postal prava festivalska uspešnica, zanj je prejela tudi vesno za glavno žensko vlogo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, ampak je z nagrado za igro v predstavi Učene ženske odšla tudi z letošnjega Borštnikovega srečanja ter postala nova članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Te se, potem ko je več let delala v SLG Celje, veseli predvsem zaradi soigralcev in tega, da lahko gre peš, čez park, v službo.

Damjan Kozole, režiser filma Nočno življenje, pravi, da se je zavedal, da bo uspeh filma odvisen od vas. Kako je bilo igrati s takšno odgovornostjo?

Bil je res poseben projekt. Šlo je za nosilno vlogo, dolgo sva se pripravljala, razčlenjevala, se preizpraševala, koliko pokazati, kaj skriti. Vedel je, kaj hoče. Bil je zelo natančen, želel je stopati po robu in oba sva vedela, da tvegava. Lahko uspe, lahko pa tudi popolnoma propade. Jaz sem se odločila zaupati.

Pristop do igre v filmu je bil izrazito minimalističen.
Ja, in težko je igrati minimalistično, nisem še imela takšne vloge. Vse emocije so pod površjem, nikoli se ekspresivno ne razlijejo, morajo pa biti močne, pristne in potrebna sta koncentracija ter samoobvladovanje. Zavedam se, da bo nekaterim film všeč, drugim pa spet ne, kar je razumljivo in legitimna pravica vsakega gledalca, ni katarze, razrešitve in način, na katerega bere film, tudi veliko pove o gledalcu. Nočno življenje je avtorski film, odpira vprašanja, kar se mi zdi njegov čar, in ni bil narejen z namenom, da bi ugajal širšim množicam.

Vi ste igralka, sestra Barbara Zemljič režiserka. Ste tako vi kot ona že zelo zgodaj vedeli, kaj hočete?

Zase lahko rečem, da sem to vedela, odkar se zavedam sama sebe kot individuuma, čeprav so me zanimale tudi druge stvari, Barbara bi lahko prav tako bila igralka ali pisateljica, no, saj je, veliko se ukvarja tudi s scenaristiko. Imeli sva podobne talente, ki sva jih različno razvijali, zdaj pa se dobro dopolnjujeva.

Celoten intervju vas čaka v novem Vklopu!