Če v zadnjem tednu ali dveh niste slišali za Pokemone, ste najbrž odrezani od sveta. Fenomen mobilne igre, ki je po število prenosov in zanimanju dobesedno čez noč zasenčila celo Facebook, Instagram, Snapchat in Twitter, je presegel meje dometa piflarjev in igričarskih navdušencev. O aplikaciji Pokemon Go poročajo domala vsi svetovni mediji. Nekateri novo obsedenost problematizirajo, drugi jo skušajo izkoristiti v svoj prid. Pokemon Go je igra, ki je uporabnike zbrcala, da odidejo ven, na zrak, v resnični svet, saj moramo biti za igranje zunaj zidov naših domov, kjer smo nekoč s čipsom v roki na kavču igrali playstation.
Ja, ljudje, mladi in starejši, čeprav resda večinoma mlajši, s telefoni v rokah sledijo virtualnemu zemljevidu, iščejo stične točke in lovijo pokemone, mala barvita bitja, ki jim je prek mobilne igrice uspel veliki povratek. Gre namreč za staro Nintendovo franšizo, ki je svet preplavila že v devetdesetih letih in v tem času sproducirala tako videoigre, animirane serije in filme ter igralne oz. zbirateljske karte kot tudi glasbene albume in celo trgovine. Skratka, pokemoni so vseobsegajoči popkulturni hit, ki se napaja predvsem z zelo obširno bazo zvestih oboževalcev. Ta pa se je zdaj še dodatno razširila oziroma celo prestopila meje igričarskega in virtualnega sveta, prodrla v mainstream in zasedla celo naš tako imenovani resnični svet.
Od Game Boya do telefonov
Vse skupaj se je začelo konec devetdesetih s priljubljeno videoigro za prenosno konzolo Game Boy, ki je kasneje dobila svoje različice tudi na drugih, večjih Nintendovih konzolah. Pred dvema mesecema, torej skoraj tik pred norijo igre Pokemon Go, so izračunali, da je franšiza Pokemon do zdaj v blagajno prinesla že vrtoglavih 46 milijard ameriških dolarjev. Zaradi aktualne evforije mobilne igre Pokemon Go so delnice podjetja Nintendo poskočile za 120 odstotkov, Nintendo pa je s tržno vrednostjo, ocenjeno na 42,5 milijarde dolarjev, tako prehitel celo japonskega velikana – koncern Sony. Prvi dan po izidu je mobilno igro v ZDA naložil že vsak 20. lastnik pametnega telefona s sistemom Android. Prav tako je igra v trenutku pristala na vrhu lestvice brezplačnih aplikacij v Applovi spletni trgovini iTunes, danes igro samo v ZDA dnevno igra že okoli 40 milijonov igralcev, po svetu pa vsaj še enkrat toliko, čeprav uradnih podatkov še ni. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo že okoli 100 milijonov, število pa še vedno raste. V dveh tednih od izida je Nintendo z igrico zaslužil že 35 milijonov dolarjev. Toliko o številkah, zgolj za predstavo o tem, da ne gre za nedolžno igrico, temveč je zadaj industrija, ki nič ne pušča naključju, igralci pa so kakopak le potrošniki na trgu, ki mu vlada kapital.
Veliki bum
Igralec v igri Pokemon Go je t. i. trener (pokemon trainer), ki lovi pokemone (živalim podobna barvita bitja), jih uri, slednji pa se potem med sabo borijo na stičnih točkah, ki so ponavadi parki, trgi in drugi večji zunanji prostori v mestih. Posebne moči, orožja in drugo pa igralci pridobivajo na točkah, ki so praviloma spomeniki in druge kulturne znamenitosti.
Številni se sprašujejo, zakaj prav zdaj in zakaj prav Pokemon Go? Luka Manojlović, priznani informatik in poznavalec informacijskih tehnologij, pravi, da o takšnem uspehu mobilne aplikacije lahko večina le sanja: »Odgovor sicer ni prav preprost – če govorimo o start-up delavnicah, v Sloveniji skoraj ne mine niti ena, da ne bi kdo kot 'dober primer' navedel uspešnice Talking Tom, ki je prav tako enostavna. Potrebne je tudi nekaj sreče, seveda so na to vplivali tudi tehnološka rešitev, s katero je narejena, pa tudi marketinški dodatki in prijemi, ki si jih veliko podjetje, kot je Nintendo, lahko privošči.« Manojlović meni, da bo igra glede na število uporabnikov lahko še kar nekaj časa živela, 'veliki bum' pa bo gotovo kmalu pojenjal. Nintendo bo, seveda, skušal z nadgradnjami, dodelavami in novostmi narediti vse, da bo aplikacijo obdržal aktualno.
Več o z igro povezani problematiki zbiranja podatkov o potrošnikih preberite v novi številki revije Vklop!
