Saša Einsiedler, voditeljica oddaje Ljubo doma, je v prvi vrsti mama. Doma jo čaka pet nadebudnežev: Manca, Gašper, Martin, Polona in Urša. Čeprav velika družina zahteva veliko časa, dela in energije, prinaša tudi veliko zadovoljstva. So zelo povezani in se imajo strašansko radi, edina stvar, ki jo Saša v tem direndaju pogreša, je malce zasebnega časa z možem.
Saša, prej smo vas bili vajeni predvsem v pogovornih oddajah, sedaj pa vodite oddajo Ljubo doma, ki je čisto nekaj drugega.
Ja, to je zame čisto nov format, prej sem delala studijske oddaje, Ljubo doma pa je terenska. Tu se bom zagotovo še veliko novega naučila. In ker imam večjo družino, mi je všeč naslov Ljubo doma: to je nekakšna promocija vrednot, dobrega počutja v krogu doma in družine.
Kako izgleda vaš tipičen dan?
Zjutraj malo pred sedmo začnejo prvi otroci čivkat, vstanemo in gremo v kuhinjo, popijemo kaj toplega, mož odpelje dva v vrtec, dva gresta sama v šolo, jaz pa pojem zajtrk – redno zajtrkujem, nato pa se mi že kam mudi. Najraje imam dneve, ko mi ni treba v Ljubljano oz. dolino, kot rečemo mi (smeh), sploh če je pri nas na Kureščku sonček, spodaj pa je megla. Uršo imam skoraj ves čas s seboj. Mi pa tašča veliko pomaga in jo včasih čuva, ampak sem takšna mama, da mi je že dve uri težko otroka pustiti pri kom drugem. Slab občutek imam, zato jo ponavadi kar hitro pridem iskat in greva naprej. Popoldan so glasbene šole in druge obveznosti, na srečo je mož "avtobus" in jih vozi naokoli (smeh). Jaz pa se lotim kakega pospravljanja; lahko si mislite, da imam vsak dan kupe perila, vsak dan delata pralni in sušilni stroj, ni časa za "nedelo".
Verjetno ste kar povezana družina?
Res je. Otroci skrbijo drug za drugega, zelo se imajo radi in si to tudi povedo. To je božanje za mamina ušesa, se moram kar zadržati, da ne zajokam (smeh). Saj prihaja tudi do ravsa, ampak načeloma se imajo zelo radi.
Ste stroga mama?
Niti ne, ampak če se nekaj zmenimo, me zelo razjezi, če se tega ne držijo. Pri dnevnih stvari sem jaz bolj huda in velikokrat potem otroci iščejo potuho pri očetu in jo tudi dobijo. Včasih se jezim na moža, da ruši mojo avtoriteto (smeh). Težave skušamo reševati z nasmehom, na pozitiven način.
Imajo otroci vsak svojo zadolžitev ali jim delo nalagate sproti?
Imamo mačko in psa in starejša otroka si razdelita skrb za njiju vsak po en teden. Ostala dela po hiši pa nimamo razdeljena, ampak jih sproti določam, tudi glede na to, koliko imata starejša otroka obveznosti za šolo. Vidim pa veliko napako pri tistih starših, ki pravijo, da otrokom ni treba doma nič delati, ker se morajo učiti – samo da je v šoli priden. To ni dovolj! Mora biti priden in v šoli in doma! Velikokrat pa se zgodi, da se starejši otroci igrajo in zraven potegnejo še mlajše in jih med igro nekako čuvajo, tako da lahko jaz medtem kaj v miru naredim. Se pa že vidi razlika v spolu: starejši Gašper veliko pomaga možu zunaj, Manca pa meni pomaga pri otrocih ali gospodinjstvu.
Verjetno pri petih otrocih odpade romantika in čas za partnerja?
Pred kratkim sem možu rekla, da ga prav pogrešam. Čeprav sva fizično veliko skupaj, je malo časa samo za naju. Se že veselim, da bova, ko bom nehala dojit Urško, z možem šla za kak vikend nekam sama. Saj vem, da bova po dveh urah že oba klicala domov, če je vse v redu (smeh), ampak vseeno je zdravo, da si vzameš malo časa drug za drugega. Mi je pa svakinja priporočila, da je bolje, da ne greva sama, ker se sicer ves čas pogovarjaš o otrocih, če pa greš z družbo, se zamotiš in ne misliš na njih (smeh). Bomo videli.
