Režijsko taktirko Viktorjev 2009, skupaj s scenarijem, smo zaupali režiserki Barbari Zemljič. Sama se prišteva v dinamično vrsto režiserjev, ki se raje kot za ustaljene vzorce odloča za dinamično klasiko, kar nam zagotovo obeta razgiban večer. Pred študijem filmske in televizijske režije je Barbara končala študij filozofije, ki ji je še posebej odprl raznovrstna obzorja. Nenavadno? Sama odgovarja: "Čeprav se zdi na prvi pogled filozofija strašno daleč od šovbiznisa, je ščepec njene modrosti dobra začimba tudi tu."
Kako ste doslej spremljali podelitve viktorjev in katere prireditve se še posebej dobro spomnite?
Viktorje redno spremljam zadnjih nekaj let, saj je ena največjih televizijskih medijskih prireditev pri nas, zato je iz scenarističnega in tudi iz režijskega stališča izziv. No, zdaj, ko sem zadolžena za scenarij, režijo in televizijsko režijo, sem seveda naredila domačo nalogo, si osvežila spomin in pogledala prav vse. Pred tem so mi ostali v spominu tisti, ki sta jih vodila Jure Zrnec in Tjaša Železnik, spremljala sem nastajanje naslednjih, ki sta jih vodila moja sestra Pia in Bojan Emeršič, od takrat dalje pa jim kar sledim.
Režiser gotovo drugače spremlja ta dogodek kot običajen televizijski gledalec. Ste razmišljali, kako bi ga vi speljali in koga bi postavili za voditelja?
Absolutno. Kar se tiče TV-režije, moram reči, da so me takrat, ko sem sedela v dvorani, srbele oči in usta. Seveda sem najprej pogledala, koliko kamer in luči je imel režiser (takrat Marko Naberšnik) na voljo in kam jih je postavil, kakšna je bila scenografija, kako je bila postavljena tonska in druga tehnika, potem pa sem se raje prepustila prireditvi. Gledalci so zahtevni, voditelji morajo biti ne le simpatični in vešči, temveč tudi duhoviti, to pa ni lahko, voditelji takšne vrste ne "rastejo na drevesu". Nekaj mojih favoritov se je z leti že zvrstilo in me niso razočarali, prav tako sem letos takoj vedela, s kom želim delati.
Kako ste sprejeli povabilo k ustvarjanju največjega medijskega dogodka leta?
Trezno. Vzela sem si teden dni časa za razmislek. Rada imam adrenalin, ki ga nosijo s sabo oddaje v živo, in tudi velike izzive, a poskušam razločevati med pogumom in zaletavostjo, konec koncev odgovornost ni majhna.
Kako ste se lotili dela in zakaj se odločili, da bo gostitelj večera prav Tadej Toš?
Najprej sem šla čez scenaristično strukturo Viktorjev. Rada delam z igralci, hitro vidim, kakšen spekter mi ponujajo in kako bi potegnila najboljše iz njih. Bistveni na Viktorjih so nagrajenci, hkrati pa se gledalci želijo zabavati. Nominacij je ogromno, tu so še glasbene točke in reklamni bloki ... Dobre šale zahtevajo dramaturški lok, ki zahteva svoj čas. Tadeja sem izbrala, ker govori zelo hitro. (Smeh.) Resno, Tadejevo igralsko kariero spremljam že 10 let in vem, kako širok je njegov diapazon in kaj lahko kot odličen igralec nudi. Tadej je tudi odličen voditelj in zelo uspešen stand up komik, ki diha z občinstvom, ima rad izzive in adrenalin. Za njegov karakter sem začela pisati scenarij, ki sva ga potem skupaj dogradila.
V zadnjih letih je občinstvo Viktorje povezovalo z obilico humorja, čeprav v osnovi niso smešen dogodek. Kaj menite o tem?
Res je. Poslanstvo nagrad viktor je prepoznavanje kakovostnega ustvarjalnega dela posameznikov in skupin v medijih, predvsem na televiziji, ter nagrajevanje izjemnih dosežkov v pop kulturi. Takšne prireditve niti pri nas niti v tujini niso nujno zabavne, dovolj je, da dosegajo visoko raven.
Običajno radi sladkorčke vsakoletne prireditve ohranimo kot presenečenje večera, a vseeno, kaj bi lahko povedali o letošnjih Viktorjih?
Številna ekipa, s katero soustvarjamo Viktorje 2009, me je s prizadevnostjo in s strokovnostjo pobožala ne kot sladkorčki, ampak prej kot velika čokoladna bonboniera. Upam, da bo tudi gledalce. Pazili bomo na karies, oči in ušesa se vam bodo spočila od Tadejevega glasu in stasa s Hazardi, Plavim orkestrom in pridruženimi člani, seveda vas čakajo znani in malo manj znani obrazi, izbrane toalete ...
Preden ste se lotili študija filmske in televizijske režije, ste diplomirali iz filozofije. Menite, da je ta študij vplival na vaš pogled na režijo, televizijo in film?
Zagotovo. Na neki ravni sem prežeta z njo, to ostane. Na študiju filozofije so se mi odprli mnogi horizonti, kar nujno spreminja pogled. Ko sem pisala diplomo na filozofiji, sem ravno končala prvi letnik filmske in televizijske režije in sem bila tako rekoč že "praktično kontaminirana". Filozofija mi je dala vsebino, ki jo lahko prinesem v prakso predvsem s scenaristiko, z avtorskimi projekti. Ne toliko z rdečo nitjo zgodbe, kolikor s temami, ki jih želim obravnavati.
