Najprej boste lahko doživljali 3D-izkušnjo zgolj in samo po kapljicah. Ta hip si boste lahko - bolj kot ne - omislili zgolj in samo televizijski sprejemnik, na katerem boste lahko nekoč, nekdaj gledali televizijski program (in vrteli filme), ko bodo sploh prišli na trg. Tega pa - res upam, da se grdo motim - ne boste dočakali še nekaj časa.

Pred svetovnim nogometnim prvenstvom sicer marsikje hitijo razlagati, kako boste lahko gledali prenose v 3D-tehniki, ampak roko na srce - to bi res rad videl. Na prste ene roke bomo pri nas lahko prešteli zanesenjake, ki bodo z očali na nosu in s pivom v roki umikali glave žogam, "letečim iz televizijskih sprejemnikov". Pa mislim, da jih niti toliko ne bo. Bom pa, obljubim, če bo drugače, plačal pivo kolegu, ki me že nekaj časa sprašuje, zakaj za vraga ne pišem o tem vrhunskem tehničnem dosežku, ki ga bomo zdaj zdaj zagrabili z obema rokama in bo popolnoma spremenil zabavno industrijo.

Nekako si ne pusti dopovedati, da bo ta "zdaj zdaj" trajal najbrž toliko časa, da bodo tisti tehnologiji zelo naklonjeni uporabniki prej obupali, preden bo na voljo toliko programa, da se bo ves cirkus izplačal. Pri vseh novostih je treba biti predvsem previden.

Tudi če imaš televizor, ki ti kaj omogoča, moraš imeti tudi KAJ gledati. In dokler na trgu ne bo dovolj primerne vsebine, se ne bom slinil po nepotrebnem. Če kaj, sem se v letih, ko me - kdaj bolj, kdaj manj - poskušajo prepričati, da "to pa moraš imeti", naučil, da je najhujše razočaranje nad stvarjo, ki ne deluje tako, kot sem mislil in verjel.

Ne bom vas spet opozarjal na drobni tisk. Ampak ko kje preberete, da bodo tekme svetovnega nogometnega prvenstva prenašali v 3D-tehnologiji, to še ne pomeni, da boste te tekme vi lahko gledali doma.

In še nekaj: najbrž ste že opazili, da obožujem tehnološke novotarije - ampak tisočkrat raje gledam dober program v dveh dimenzijah, kot - oprostite moji francoščini - sranje v treh.