36-letni Izolan Damiano Roi je bil do svojega nastopa v drugi polfinalni skupini eden treh favoritov za napredovanje. Potrebni sta bili le dobri dve minuti, da se je znašel na dnu in so se njegove sanje po nastopu v dvorani Tivoli razblinile.
Po izjemnem nastopu z ario Nessun dorma, zaradi katere so mu producenti, kronisti in gledalci prilepili etiketo "slovenski Paul Pots", je v polfinalu stavil na svoje srce in pop standard My way. Skladbo, ki jo je zapel v kvalifikacijah, so mu namreč izbrali drugi. Tokrat je izbiral sam, a njegova pot ni bila pot do srca žirije. Ta se je po njegovi iskreni predstavi le kislo nasmehnila, povedala, da je pričakovala nekaj drugega in nekoliko manj zlajnanega, besedna ekvilibristka Lucienne pa je Damiana precej nespretno označila kar za klošarja.
"NISEM OPERNI PEVEC!"
Damian je bil nad tako izrazito slabo oceno žirije zelo razočaran, poraz je prenesel športno, a mu ni bilo vseeno. "Želim, da me ljudje spoštujejo zaradi mojega glasu in talenta, ki ga imam, ne zaradi umetno ustvarjene zgodbe. Ne morem peti opere, saj nisem operni, ampak pop-rock pevec. Ne morem peti tako kot nekdo, ki je operno petje študiral deset let. Predvsem pa to ni glasba, kakršno pojem, čutim in po kakršni me poznajo ljudje," je upravičeval svojo odločitev, da v polfinalu ni stavil na še en bolj kot ne ziheraški operni nastop. Prepričan je tudi, da žirija že pred oddajo bolj ali manj ve, koga bo poslala na finale, zato ga tudi favoriziranje Fanike ni presenetilo: "Ima zelo lep glas, v Drami je nastopila odlično, a v polfinalu je naredila nekaj majhnih napak in Boštjan je bil boljši." Naj glas Slovenije 1995, trije nastopi na Melodijah morja in sonca, udeleženec prvega Hit festivala v Cankarjevem domu, pevski zlati lev s festivala v Benetkah, lasten rock bend in množica samostojnih nastopov so le nekatere reference, ki pričajo o tem, da Damiano Roi ni povprečen pevec in glasbenik, a Talenta je zanj konec. Vsaj za letos.
Oglejte si tudi komentar Branka B. Kastelica in Lucienne Lončina
