Nisem še spoznal televizijca, ki bi rekel, da je poletno obdobje, ko ljudje tradicionalno gledajo manj televizije in so ga v "gnilem" kapitalizmu že davno poimenovali čas med dvema sezonama, odlična priložnost za nabiranje novih gledalcev.
Raje se vsi zleknejo v fotelje, bogatejši za zajeten kupček šelestečih bankovcev, ki jim jih zaradi dobrega poslovnega rezultata izplačujejo lastniki, nekateri pa se niti v fotelje ne zleknejo, ker jo raje podurhajo na morje. Predvajajo "nujne" informativne oddaje, filme in serije, ki so pač ostale na dnu vreče (no, je nekaj svetlih izjem, o katerih pa se tako ali tako razpišemo, kot bi bile zlate - in po pravici, poleti so takšne redkosti res zlate), in do nezavesti ponavljajo oddaje domače produkcije. Ampak pri slednjem bi lahko našli tudi svetlejšo plat - recimo na Pop TV so poskrbeli za tiste, ki so pozabili, kdo je pred mesecem zmagal v oddaji Slovenija ima talent. Če sem nekoliko, no ne nekoliko, kar močno sarkastičen - morda celo upravičeno ponavljajo, ker se najbrž vsaj polovice nastopajočih v finalu niti ne spomnite, da ne omenjam nastopajočih v polfinalnih oddajah. To je, spoštovani, slovenska televizijska resničnost. Resnično pogrešam televizijo, ki se bo ves čas trudila za svoje gledalce. In mislim res ves čas. Enako poleti in pozimi - dejstvo je, da ko se gledalci navadijo gledati program neke televizije, te "navade" zlepa ne opustijo, pravzaprav morajo biti razočarani večkrat, da jih ta ljubezen mine. In opaziti je, da ljubezen počasi ugaša. Raziskave kažejo, da je ljudi, ki gledajo "tiste druge" programe, torej ne prvih pet slovenskih, vedno več. Okusi gledalcev pa - z novimi in novimi programi (filmskimi, dokumentarnimi, športnimi, resničnostnimi ...) v paketih ponudnikov televizijskih programov - postajajo vedno bolj specifični. Gledalci postajajo zahtevnejši in prišel bo trenutek streznitve tudi za največje, ko bo "gledalsko telo" razpršeno malikovalo specializirane in tiste programe, ki jim bodo ponujali dobre vsebine ves čas, jim ne težili z oglasi v oglasnih blokih in s promocijskim prikazovanjem izdelkov ter jim vsebine dostojno prevajali.
Verjamem, da bodo gledalci v neskončnem ponavljanju, ki si ga iz leta v leto - in vedno večkrat - privoščijo televizije, spoznali podcenjevanje. Prav to podcenjevanje in nespoštovanje gledalcev lepega dne ne bo ostalo nekaznovano. Vsaj upam. In takrat bo morda komu žal, da ni izkoristil tistega poletja 2010 in gledalcem ponudil več kot drugi.