Marca naj bi v Ljubljani gostovala priznana igralska šola New York Film Academy, na igralski delavnici, ki bo potekala v izobraževalnem središču RTV Slovenija, pa naj bi predaval tudi hollywoodski igralec Matthew Modine.
Marca naj bi v Ljubljani gostovala priznana igralska šola New York Film Academy, na igralski delavnici, ki bo potekala v izobraževalnem središču RTV Slovenija, pa naj bi predaval tudi hollywoodski igralec Matthew Modine.
Sporočamo vam, da je igralska delavnica svetovno priznane filmske akademije New York Film Academy, ki naj bi potekala meseca marca v Ljubljani, zaradi premajhnega števila vplačanih šolnin žal odpovedana.
Vsem, ki ste izkazali zanimanje, se še enkrat najlepše zahvaljujemo in se vam obenem iskreno opravičujemo za odpoved izvedbe.
Delavnic se lahko še vedno udeležite v nekaterih mestih po Evropi - več o tem si lahko preberete tukaj!
Kalifornijec Matthew prihaja iz velike družine, saj je najmlajši od sedmih otrok. Pri enajstih letih je začel obiskovati plesne in igralske lekcije. V srednji šoli je nastopal v gledališkem krožku, nato pa je odšel v New York in postal študent igre pri legendarni učiteljici Stelli Adler ter se začel pojavljati v filmih (prvo vlogo mu je zaupal John Sayles v romantični komediji Baby its You leta 1983). Igralec je še danes najbolj znan po vojnem filmu Popolna bojna oprema (Full Metal Jacket; 1987) režiserja Stanleyja Kubricka. V njem igra rekruta Jokerja, ki se med vietnamsko vojno uri za ameriškega marinca. Trening za vstop v resnične bitke je strašanski in na rekrute vpliva fizično in psihično. Med Matthewovimi bolj znanimi filmi so še drama Sirote (1987), komedija Poročena z mafijo (1988; njegova soigralka je bila Michelle Pfeiffer), vojna drama Memphis Belle (1990), akcija Krvavi otok (1995), za filma In igrali so naprej (1993) ter What the deaf man heard (1997) pa je bil nominiran za nagrado zlati globus. Med njegovimi zadnjimi vidnejšimi projekti so vloga v uspešnici Prenašalec 2 (2005), serija The Bedford Diaries ter gostujoča vloga v seriji Gandža (v 3. sezoni je igral korumpiranega arhitekta Sullivana). Igralec je pred kratkim za HBO posnel triler Too Big to Fail, ki govori o finančnem zlomu Wall Streeta, trenutno pa kot režiser ustvarja film The Rocking Horsemen o skupini fantov v šestdesetih letih, navdušenih nad rokenrolom.
MANDIČ O STRASBERGOVI METODI New York Film Academy (NYFA) poučuje po slavni Strasbergovi metodi. Te se je učil tudi naš igralec Marko Mandič, zato smo ga prosili, da nam pove kaj več o tej temi. "Lee Strasberg je poleg Stelle Adler, Herberta Berghofa, Ute Hagen in Sanforda Meisnerja eden pomembnejših pedagogov igre v Ameriki v drugi polovici prejšnjega stoletja. Vsi so se zavzemali za zelo podobne cilje, njihove metode pa se, seveda, razlikujejo. Strasbergov trening temelji na urjenju igralskega instrumenta z relaksacijo in s čutno-spominskimi vajami. Šele sproščeno telo in um sta primeren prostor za igralčevo domišljijo, samo osvobajanje blokad, fizičnih in čustvenih vozlov pa je že nabiranje materiala, ki ga igralec potrebuje za svoje stvaritve vlog. Igralec se uri, da je sposoben unikatna občutja, reakcije, čustva, ki jih je med delom našel, priklicati s spominskimi sprožilci, ki si jih je za to določil.Z Urošem Fürstom sva na inštitutu The Lee Strasberg Theatre v New Yorku leta 1997 eno leto vsakodnevno trenirala to metodo, vendar so se pristopi k poučevanju iste metode bistveno razlikovali glede na profesorja. Profesor je oseba. In to šteje. Kot je učiteljica tai chija rekla: ni važno, kaj, važno je, kdo. Ker je Strasberg vpeljal med predmete tai chi, ga še danes z veseljem ponujajo kot poseben dodatek metodi. Poučujejo tudi najrazličnejše gibe, odrsko pretepanje in ukane, petje, tehniko govora, nudijo učenje dialektov in akcentov, igro za kamero in pripravo na avdicije. Z Urošem sva imela srečo, da sva zadnje pol leta na HB Studiu obiskovala mojstrski razred Ute Hagen, katere metoda temelji na akcijah, konkretnih opravilih – to nama je dalo dober kontrast Strasbergovi smeri, ki temelji na imaginarnem doživljanju, ki čaka na impulz, medtem ko ga Uta Hagen proizvede. Vprašam se, kaj počnem, če se mi roke potijo, in začnem to tudi nemudoma izvajati. Slej ko prej si bom vsaj verjel, če se že ne bom potil. Banalen primer, a hitro pokaže bistvo. NYFA je bila tisti čas v sosednji ulici. Včasih smo za koga, ki je tam študiral filmsko režijo, igrali v študentskem filmu. Igre, vsaj kolikor jaz vem, na tisti šoli takrat niso poučevali. Ali pa smo mi bili preveč okupirani s pomembnostjo naše, da niti opazili nismo. Slovenski verziji šole želim veliko sreče, sem pa rahlo skeptičen, kar se tiče oglaševanja. Slike znanih igralcev in imena tistih, ki to šolo priporočajo, rahlo zavajajo, saj imaš kot uka, igre in nastopanja ter filmanja željan možni kandidat za vpis občutek, da boš povezan s temi znanimi osebami, da se te bosta dotaknili njihovi uspešnost in sreča, a sem skoraj prepričan, da bodo zelo zelo daleč stran. Še enkrat: pomembno je, kdo bo učil. In koga. Vso srečo!"
