Ob njegovem imenu velikokrat stoji še beseda komik ali pa besedna zveza glasbeni genij. Ampak kdo resnično je mladenič, ki je prvi navdih za igro našel v osamljenem liku zmedenega gospoda Beana? Od takrat so ga imeli sošolci raje, pravi. Morda nam uspe Jureta Godlerja spoznati malce bolje, pa čeprav se nam bo zdel elegantno vulgaren in hkrati sila zabaven …
Če bi vam prijatelji predstavili Jureta Godlerja, ali bi postali njegov prijatelj?
Seveda bi, ker je zelo topel in prijazen človek. Tudi "žleht" je, če je treba … Ampak prepričal bi me s pozitivno energijo prvega vtisa. Tudi sam takoj začutim ljudi, ki imajo nekaj v očeh in začutim dobro voljo. Če se to ne začuti v prvih desetih sekundah, je človek sumljiv že sam po sebi.
In ko bi Jureta spoznali malo bolje?
Hm … joj potem bi ga pa kdaj tudi brcal, ko bi ga bolje spoznal. A najprej bi bila najboljša prijatelja!
Pravijo, da ste komiki zasebno precej težavni ljudje – je to res?
Ne, nisem težaven, a zasebno vseeno zelo drugačen kot javno. Sam v svoji družbi sem včasih depresiven, včasih tako zelo delaven, da sem že depresiven, včasih pa samo meditiram. Rad sem v družbi pozitivnih ljudi, ki se zavedajo sebe in svojih sposobnosti ter spoštujejo druge.
Priznali ste, da ste radi elegantno vulgarni. Kako je to videti, slišati?
Če gre za nastop, je elegantna vulgarnost to, da ni direktnih kletvic in direktnega žaljenja ter zmerjanja, ampak gre za prenesene pomene. Vulgarne teme so elegantno zapakirane.
V kakšnem obdobju ste, Jure?
Ustvarjalen sem kratko malo vedno. Planetarno pa sem bil pretekli dve leti v malo slabšem obdobju. Neki planet … ne vem, kateri ... me ne mara preveč, po marcu se bo menda umaknil. Poskrbel je za sila neugodne dogodke v preteklih dveh letih. Menda prihaja zdaj obdobje vzpona. Govorim seveda o počutju in posledicah.
A kljub vsemu vam navdiha za delo ne manjka?
Razvijam nove like in veliko nastopam. Popolnoma sem se predal komediji, ki je bila zame vedno primarna. Komedija je razlog, da sem šel na Radio Ga-ga ... in potem vse, kar je sledilo. Začutil sem potrebo in interes. Kar je smešno, je smešno, tako Kitajcu kot Američanu – razen seveda če kaj povlečem po štajersko. Sam se skušam osredotočiti na vizualni humor. Saj sem že govoril o tem, kako je bil prvi lik, ki me je pritegnil, Mr. Bean.
Da, res ste. Ta smešni mož z medvedkom v roki iz TV-serije vas je že v osnovni šoli navdihnil z idejami?
Vedno sem bil precej izoliran od družbe, zagledal sem se v Mr. Beana, ki je prav tako sam z medvedkom. Še isti večer sem padel noter in ga zjutraj pokazal sošolcem, ki dotlej niso kazali zanimanja zame. Od takrat naprej me niso več tepli in niso metali vame želodov. Enkrat prej so me prav dramatično pričakali za drevesi in napadli … Po Beanu ne več in od takrat sem imel celo dva telesna stražarja.
Celoten intervju preberite v reviji Stop številka 7.
