Letos mineva 175 let od nastanka Silfide, ki jo od 50-ih let naprej redno uprizarjajo skoraj vsi imenitnejši mednarodni baletni ansambli, v Sloveniji pa jo bomo prvič videli v izvirni koreografiji Augusta Bournonvilla, ki je fenomen v klasičnem baletu in utemeljitelj danskega klasičnega baletnega sloga.
Silfido v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla, ki ga zadnje leto vodi umetniški vodja Irek Mukhamedov, bo na oder postavil znameniti danski koreograf in nekdanji umetniški direktor švedskega in danskega kraljevega baleta Frank Andersen.
Andersen o Bournonvillu: "Postavitve baleta Silfida vselej predstavljajo vznemirljiv in velik izziv. Bournonvillov slog, zanj značilno urno gibanje nog, drža zgornjega dela telesa, ramen in glave ter način, kako v koreografijo vključuje mimično igro, vse to je v resnici posebnost danskega plesnega sloga, ki vselej veliko zahteva od izvajalcev, a jim obenem ponuja tudi velik umetniški izziv. August Bournonville (1805–1870) je bil otrok romantike in je živel v času, ko je lahko na sprehodu po Kopenhagnu srečal vrsto največjih danskih umetnikov in znamenitih kulturnikov. Bil je tudi dober prijatelj Hansa Christiana Andersena. In prav tako kot véliki pravljičar je bil tudi Bournonville pripovedovalec zgodb – baletnih zgodb. Res pa je, da v njegovih delih primanjkuje kraljev, kraljic, princev in princesk, saj v njih večinoma nastopajo navadni ljudje: revni ribič v baletu Neapelj (Napoli), belgijski vaški fant v baletu Sejem v Brugesu (Kermesse in Bruges), plavolasa danska mladenka v baletu Ljudska povest (A Folk Tale), revni čevljar v Abdallahu ter škotski mladenič v Silfidi (La Sylphide). Bournonville je uporabljal prav vse odtenke barvne palete. Veliko je potoval, vendar je svojo domišljijo posodil tudi pravljicam dežel, ki jih ni nikoli obiskal. Prikazoval je navadnega človeka in svoje zgodbe črpal iz mestnih pravljic in legend. V ospredju koreografovega zanimanja je bila predvsem zgodba. Velikokrat se je posluževal mimike – neverbalne oblike komuniciranja, ki je tudi danes eden temeljev Danskega kraljevega baleta in njegove bournonvillske tradicije.
Večina Bournonvillovih baletov temelji na pripovedovanju zgodb, kjer najpomembnejšo vlogo igra prav mimika. Gibi, ki se jih poslužuje Bournonville, so preprosti in naravni – tako kot kretnje rok in govorica telesa, s katerimi poudarjamo naše vsakdanje pogovore. Mimika pomaga igralcu, da poosebi notranje misli in čustva, denimo ljubezen, strah, predanost, srečo, žalovanje, jezo in obup, ki jih predstavi z intenzivnim telesnim izrazom ter tako dovoli gledalcem, da si jih razložijo po svoje."
Glavne vloge bodo odplesali Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Regina Križaj, Lukas Zuschlag, Petar Äorčevski, Yuki Seki, Tomaž Horvat in Nena Vrhovec Stevens.
