One/oni

Obračun s strastjo

Stop
31. 5. 2012, 14.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Čarovnice iz Eastwicka je muzikal, ki je nastal ob 60-letnici Mestnega gledališča ljubljanskega, poleg odličnega Uroša Smoleja pa v predstavi blestijo čudovite Tanja Ribič, Iva Krajnc in Pia Zemljič v alternaciji z Viktorijo Bencik.

Čarovnice iz Eastwicka je muzikal, ki je nastal ob 60-letnici Mestnega gledališča ljubljanskega, poleg odličnega Uroša Smoleja pa v predstavi blestijo čudovite Tanja Ribič, Iva Krajnc in Pia Zemljič v alternaciji z Viktorijo Bencik.

 

Predstava ima z bolj znanim filmom, v katerem so Jacka Nicholsona začarale Cher, Michelle Pfeiffer in Susan Sarandon, skupno osnovno zgodbo iz istoimenskega romana, a na odru liki in zgodba zaživijo povsem drugače. Poleg odlične 16-članske igralske zasedbe MGL-a je tu še 11-članski plesni in pevski zbor ter devetčlanski orkester, ki pa ga gledalci v MGL-u zaradi prostorske stiske ne vidijo, saj je skrit v zaodrju.

ČAROVNICE IZ MGL-A
Vloge čarovnic so si razdelile Tanja Ribič, Iva Krajnc in Pia Zemljič ter Viktorija Bencik. O svoji menjavi Pia pravi: “Z Viktorijo Bencik igrava v alternaciji, pripravljali pa sva se skupaj. Zdaj jo včasih prav pogrešam, ko sva vsaka zase (smeh). Odlična igralka, pevka, plesalka in zelo poštena in prijateljska kolegica. Izmenično sva vadili, morda se je kdaj zazdelo, da zmanjkuje časa, da bi ga potrebovali več, a smo se s predstavami že dodobra uigrali.” Pove še, da so jo v MGL-u zelo lepo sprejeli, tako igralski ansambel, kot tudi publika. “Hvaležna sem za tole izkušnjo,” še doda. Predstavo je režiral Stanislav Moša, po besedah Tanje Ribič pa so z njim komunicirali v slovenščini s češkim naglasom. Iva, ki je s češkim režiserjem že sodelovala, je o pripravah na predstavo povedala: “Vzdušje je bilo izjemno delavno in usmerjeno v nastanek predstave. Časa ni bilo veliko, zato je bilo prijetno, da smo se “sočarovnice” med sabo zelo dobro razumele in si pomagale, ko je bilo treba.” Po njenih besedah so priprave za muzikal precej zahtevnejše, trajajo pa veliko več časa – vsaj tri mesece.

 

ČAROBNOST MUZIKALA
Ivina simpatija do muzikala se je razvila že ob študiju igre na AGRFT-ju. “Vendar pa si nikoli nisem mislila, da bo v našem, slovenskem prostoru, ta ideja tako zaživela. Muzikal je obrt, za katero so nujni pevska samozavest in znanje ter telesna gibčnost. Včasih je skorajda tako naporna kot kakšna športna panoga; zahteva določeno kondicijo, ki jo običajne predstave ne,” še doda Iva. Ravno zato je muzikal prav poseben izziv tudi za igralce. “Igralci si želimo različnih izzivov. Jaz se domače počutim tako v dramskih vlogah, komedijah, sploh pa v muzikalu, saj sem svojo profesionalno pot začela z vlogo Marlene Dietrich v muzikalu Modri angel. Sprašujete, kdo si pri nas sploh upa spopasti se s tako nalogo? Se zgodi, da se vprašam tudi, kdo si ne,” doda Tanja. “Zame je igranje v muzikalu izlet, odmik od siceršnjega dela v gledališču, pri filmu ... Zabavno garanje,” pravi Pia Zemljič, ki ima prav tako že izkušnje z igranjem, petjem in plesom v muzikalu. “Čarovnice ne plešemo prav dosti, žal. Torej petje, solo z glavo navzdol, in večglasje,” pa odgovarja na vprašanje, kaj je bil zanjo večji izziv, petje ali ples. V petju je uživala tudi Tanja, ki je o izkušnji z orkestrom, ki je po njenih besedah v muzikalu enakovreden član na odru, povedala: “Peti v živo z bendom je vedno največji užitek. Veselim se že Križank, kjer se bomo med predstavo zaradi večjega odra tudi gledali, za seboj pa bomo imeli že kar nekaj predstav, tako da bomo verjetno zares zagroovali.”

 

SLOVENCI <3 MUZIKAL
Glede na to, da je sodeč po obisku predstav muzikal pri nas zelo priljubljen, so Križanke logična poteza. “Lahko bi rekla, da je publika skoraj sestradana tovrstne zabave. Eni se bojijo prešernovih, drugi govedine, kvalitetni muzikal pa je pravo zdravilo za polarizirano slovensko sceno,” zagotavlja Tanja. Da gre za zelo specifičen žanr, potrdi Iva, ki na vprašanje, ali je tudi zasebno ljubiteljica muzikalov, v smehu odgovarja: “Hm, ja in ne!” Pia pravi, da jih je v otroštvu oboževala: “No, takole se pa potem po dolgih letih želje uresničijo.” Tanja pa muzikalov ne razlikuje od drugih gledaliških iger: “Sem ljubiteljica dobrih predstav. Muzikal pa ima največ pasti, zato sem, če vidim dober muzikal z neneumno vsebino, še posebej prevzeta.” Tanja in Iva ne verjameta v čarovništvo, vudu, uroke in podobne prakse, v katere verujeta njuna lika Alexandra in Sukie. Tanja pravi, da verjame samo v ljubezen in dobro energijo, Iva pa: “Verjamem, da obstaja nekaj, kar bdi nad nami, energija, ki je preprosto oko ne zazna.” S Pio, po drugi strani, pa bodite previdni, če jo srečate, saj je suvereno odgovorila: “Seveda verjamem. Vi ne?”