Po petnajstih letih, zavidljivem številu uspešnic ter redkem čudežu preživetja po zamenjavi karizmatične pevke se je skupina lotila muzikala, ki naj bi skladbam dal nov zven in hkrati povedal zgodbo. Okrog slednje se vrti predstava, ki jo je ob sodelovanju benda spisal in režiral Marko Vezovišek. Prizorišče je prostor za vaje, bend nastop začne z debelim požirkom žganega. Rdeča nit je obujanje spominov, pogovori tako premlevajo ustanovitev skupine, dileme pri izbiri prve pevke Nine Vodopivec (»nikoli ni bila resna pri ničemer in nismo verjeli, da bo pri bendu«), poznejši črv dvoma, ali bodo zmogli nadaljevati brez nje, predvsem pa lahkotnejše teme o navdihih za uspešnice. Kot običajno so romantične pesmi navdihnjene z veliko manj romantičnimi, a zato bolj hecnimi dogodki. Veliko je zbadanja pevke Tine Marinšek, ob katerih se gledalec zave, da mora imeti edina punca v fantovskem bendu res debelo kožo, zvečine pa se kot »lajtmotiv« vrti fraza o dobrih starih časih. Medtem ko so pogovori leseni in ne delujejo spontano, je glasba suverena. V akustične različice krojene uspešnice se nizajo druga za drugo. Gre za repertoar, ki je stalnica domačih radijskih postaj, zato je toliko bolj nenavadno, da so štirikrat ostali brez viktorja za glasbenega izvajalca, ki si ga tokrat podelijo kar sami. V več kot dveh urah je Odprto! nekoliko predolg in prevečkrat poskuša nasmejati – tipično za Slovence – z gostilniškimi šalami o seksu, ki so le občasno dejansko duhovite. To ni fiktivna zgodba, ki bi ji glasba nudila spremljavo, ampak bolj kot tipičen muzikal format predstave »storytellers«, pripovedovanje zgodb in anekdot.
OCENA: 3 od 5
