Bepopovke Alenka, Ana in Tinkara so na letošnjem 43. festivalu Melodije morja in sonca navdušile s himno poletju Valovi morja, s katero so se na koncu uvrstile na tretje mesto. Avtorica glasbe in besedila je Iris Ošlaj iz skupine Sopranos, pri kateri poje tudi Alenka.
Kako je prišlo do sodelovanja z Iris?
Alenka: Lani proti koncu leta smo se dekleta dotaknile teme: kaj pa, če bi se prihodnje leto prijavile na festival MMS? Ko smo bile skladne pri tej točki, je bilo treba le še najti avtorja. Na enem izmed nastopov Sopranos sem čisto slučajno omenila Iris, ki je sopevka pri Sopranos, o čem razmišljamo dekleta, in mi je skoraj plašno odgovorila, da pa mogoče že ima nekaj pripravljenega za nas. Poslala mi je demo posnetek (klavir in vokal, posneta na telefon). Besedilo in melodija sta me takoj prepričali, demo sem posredovala tudi dekletoma in ostalo je preteklost.
S pesmijo ste osvojile tretje mesto. Ste zadovoljne z njim?
Alenka: Sama sem več kot zadovoljna s končnim tretjim mestom. Že sama prijava na festival je bila brez kakršnih koli pričakovanj, verjetno ima na koncu več pričakovanj ravno občinstvo. Smo pa bili na kupu sami fajn izvajalci, ki smo se med seboj stalno bodrili in navijali drug za drugega, zato tako Žanu Vidcu kot Triu Vivere iz srca privoščim doseženo prvo in drugo mesto.
Tinkara: Sama sem s tretjim mestom več kot zadovoljna, smo se pa malo pohecale, da se je ponovilo leto 2003 na Emi, ko tudi nič nismo dobile od strokovne žirije in največ takrat od poslušalcev oziroma gledalcev in smo tudi pristale na tretjem mestu, tako da nam je očitno tako namenjeno. Največja zmaga za nas pa je, kadar poslušalci vzamejo komad za svojega in si ga prepevajo. In že ob koncu prireditve smo slišale, kako so si prepevali refrenček, tako da smo svoj cilj izpolnile.
Ana: Tudi jaz sem najbolj vesela, kadar je pesem dobro sprejeta med ljudmi. Takoj naslednji dan po festivalu smo začele dobivati posnetke ljudi, kako si pojejo pesem in kako otroci plešejo na Valove morja. In to je to, kar smo želele. Hvala za vse lepe odzive na pesem.
Bile ste najboljše od ženskih izvajalk. Tudi lani je zmagal moški, pa tudi sicer je na omenjenem festivalu slavilo več moških oziroma moških zasedb kot žensk oziroma ženskih zasedb. Kaj menite, zakaj je tako?
Alenka: Zadnji dve leti sta zmagala moška izvajalca, leta prej pa je bilo na vrhu kar nekaj ženskih izvajalk. Tako Gregor Ravnik kot Žan Videc sta odlična vokalista, dobro ocenjena tudi s strani strokovne žirije, tako da je šla zmaga v prave roke.
Tinkara: Glasuje se v štirih segmentih: žirija, gledalci v Avditoriju, TV gledalci ter radijske postaje, tako da se mi zdi skupni seštevek čisto fer in pošten.
Ana: Mogoče gre samo za naključje. Je pa dejstvo, da se moramo ženske za enak uspeh, pozicijo in naziv veliko bolj dokazovati kot moški. Svet je zagotovo bolj prilagojen moškim kot ženskam.
V preteklosti ste imele tudi ve ob sebi dva fanta. Kako drugače je, odkar ste v skupini sama dekleta?
Ana: Mislim, da je drugače predvsem zaradi tega, ker smo starejše, bolj izoblikovane osebnosti in smo bolj odločne pri tem, kaj želimo in česa ne. V takšnih situacijah bi gotovo prav prišla kakšna moška energija.
Alenka: Vsekakor je bilo fajn tudi v moški družbi, vendar se mi zdi, da smo nasploh zdaj po toliko letih še bolj suverene na odru; točno vemo, kaj si želimo in česa ne. Preprosto uživamo v tem, kar počnemo.
Tinkara: Prav fino smo se ujele. Zdi se mi, da se super povezujemo, smo si hkrati zelo podobne pa tudi zelo različne, vsaka ima neko vrlino, prednost, ki jo prinese v skupino. Pa zelo dobro se mi zdi, da imamo takšno pravilo, da večina zmaga, zelo smo demokratične. Seveda smo zelo uživali tudi v prvi zasedbi. Sicer smo bili veliko, veliko mlajši. Včasih se pohecam, da sem ravno letos že pol življenja Bepop. Vsako nadaljnje leto bo pomenilo, da sem več časa Bepop, kot pa sem na svetu. Zanimiv podatek, ne?
Se spomnite svojih prvih vtisov ena o drugi? Kakšni so bili?
Alenka: Najbolj se spomnim, ko sem prvič videla Tinkaro, ko je pred nadaljnjimi avdicijami v Ljubljani ’razturila’ s svojo plesno skupino. Prav spomnim se svojih misli, ’kaj za vr*** jaz počnem tukaj'. (smeh) V petje sem bila prepričana, v ples pa ne najbolj. Ana pa mi je padla v oči s svojo frizuro in prisrčnostjo. Tinkara je še zmeraj tista, ki šteje korake, Ana pa je še zmeraj tista, ki ima najbolj odpičeno frizuro in stil. (smeh) Karakterno pa smo že ugotovile, da smo ravno ’ta prave’ skupaj. Se zgodi, da na vsake toliko katera ven ’poštrli’, ampak se vseeno tako zelo dobro dopolnjujemo, da vselej sklenemo krog.
Ana: Jaz pa se spomnim, da je Alenka name naredila res dober vtis s svojim petjem. Prava asica se mi je zdela. Tinkare pa se bolj spominjam z Otočca, kjer nas je bilo samo še deset in smo bile v isti sobi, še skupaj z Alenko.
Tinkara: Zelo zanimivo se mi zdi, da smo ravno me tri takrat skupaj pristale v sobi. Že takrat je bila med nami odlična energija. Nobena od nas ni individualistka, se mi zdi, da so to takrat tudi zelo izbirali, da znaš biti timski, prilagodljiv itd., super so nas izbrali, res sem hvaležna za to prijateljstvo, ki traja že zelo dolgo.
Kaj pa najbolj cenite druga pri drugi?
Ana: Pri Tinkari najbolj cenim njeno mirnost in organiziranost, Alenka pa je naše lepilo. Ko gre kaj narobe, se mi zdi, da ima ona najboljši način, kako zlepiti kakšne razpoke.
Alenka: Pri obeh najbolj cenim to, da nismo skupaj samo zaradi skupnega posla, ampak se znamo skupaj tudi sprostiti in pozabavati, ko nam to le čas dopušča. Definitivno pa najbolj cenim, da druga drugo bodrimo in se podpiramo pri drugih (osebnih) projektih.
Tinkara: To, kar je Lenči rekla, pa predvsem to, kar sem že prej poudarila, da vsaka doprinese neko svojo vrlino in da ima vsaka veščine in talente, ki jih prinese, in potem smo skupaj celota, tako da zelo dobro delujemo. Tudi same svoje šefice smo, pet let smo nazaj na sceni kot trio, zadnji skoraj dve leti pa smo same svoje šefice, to se pravi, da same urejamo vsa pisarniška dela, skrbimo za PR, za sestanke, za bookinge, to je vse v naši domeni in sem ponosna na to, da smo, poleg tega, da smo glasbenice, tudi podjetnice ter da je tudi vsaka na svojem področju zelo aktivna še s svojimi projekti.
Kako pogosto ste na zvezi?
Ana: Vsak dan smo na zvezi glede sprotnih zadev, ki se tičejo Bepop, znotraj teh pogovorov pa delimo tudi kakšne osebne informacije. Pri nas je vse prepleteno. Včasih tudi zapleteno.
Se družite tudi z družinami?
Ana: Ja, seveda, ko nam to čas dopušča. Tega je sicer premalo, ampak izkoristimo kakšne nastope, pa jih vse zbobnamo na kup, da se punce malo podružijo.
Alenka: Mogoče bomo kdaj pozno jeseni organizirali kje kakšen piknik oziroma druženje.
Tinkara: Ker smo čez vikende večinoma na nastopih, mi osebno takrat, ko smo kakšen konec tedna proste, paše, da sem malo sama z družino, se pa potrudimo, da se vsaj enkrat na leto skupaj podružimo z družinami.
Trenutno vsaka s svojo družino uživa med valovi morja. Kaj najraje počnete v njem?
Ana: Lani sem se preizkusila v foil surfanju in moram reči, da mi je to odprlo čisto nove dimenzije. Sicer pa z Otjo rada skačem s kakšnih skal v morje, se potapljam, se seveda odpravim tudi na malo daljše plavanje … Vse možne aktivnosti. V morju sem lahko cel dan. Vanj se potopim ne glede na njegovo temperaturo. Čutim se zelo povezana z vodo in morje me kar kliče. Ne predstavljam si poletja brez morja. Pa četudi za zelo kratek čas.
Tinkara: Jaz grem v vodo bolj zato, da se osvežim, malo zaplavam, potem pa sem raje na plaži v senci. V tem času preberem tudi zelo veliko knjig. Med šolskim letom mi ne uspe, poleti pa potem nadoknadim. Zdaj so moje tri punce že tako velike, da lahko to počnem. To me zelo sprošča. Sicer pa je v naši družini zelo priljubljeno supanje. Imamo dva supa, saj nas je pet, punce se tudi zelo rade potapljajo z maskami ali pa si mečemo žogice.
Alenka: Jaz zelo rada plavam, ponavadi si določim kakšno razdaljo in jo preplavam vsaj dvakrat na dan. Sicer pa sem zelo rada na plaži v senci. Rada imam tudi igre– kakšen badminton in druge igre z žogo.
Katera glasba pa vas običajno spremlja na morju?
Ana: Čisto odvisno od razpoloženja. Če je štimunga za žur, potem si radi damo elektroniko, zjutraj ob kavi kak dober jazz, ko je preveč energije, pa padejo Alo stari!
Alenka: S Primožem imava zadnja leta na dopustu zmeraj zvočnik s sabo na plaži. Zelo rada imava kakšne plesne house ritme. Ko smo na poti v avtu, pa vselej poslušamo lokalno glasbo: se že maksimalno veselim počitnic v Grčiji, njihova glasba je ravno pravšnja za poletne temperature.
Tinkara: Mi na plaži nimamo glasbe, pred prikolico pa vedno. Jaz sem otrok popa, tako da poslušam pop, latino in plesne ritme, pa tudi kakšen lounge za sproščanje, da se malo v ozadju sliši. Je pa zanimivo, da kakor sem glasbena in plesna, mi z leti tudi zelo prija tišina. Vedno bolj. Tudi če samo valove poslušam zraven, pa zvečer čričke v kampu, je tudi to balzam za dušo.
Rade tudi same zapojete?
Ana: Če se le da, ne.
Alenka: Niti ne. Na dopustu res počivam. Lani me je najmlajša hči hecala, naj grem nekaj zapet v resortu, v katerem smo bili nameščeni v času zimskih počitnic, pa nisem popustila. Na počitnicah res rada počivam.
Tinkara: Seveda, moja soseda v kampu je Lea Sirk, tako da, če bo letos imela kitaro zraven, bomo zagotovo kaj zapeli, drugače pa na dopustu rada malo sproščam glasilke, ker smo sicer zelo aktivne.
Vam kdaj kakšno od vaših pesmi zapojejo tudi oboževalci?
Ana: Seveda. Pa tudi kakšne družbe prijateljev, ki nas zagledajo. Včasih se zgodi, da nas ne upajo ogovoriti, potem pa ali zapojejo kakšno našo ali pa jo kar zavrtijo s telefona.
Tinkara: Po navadi tisti, ki ne ve, kaj bi rekel, zapoje Ti si moje sonce – to je namesto: dober dan.
Alenka: 'Ti si moje sonce aaaaa’ je že klasika in jo velikokrat slišim. Me je pa izredno presenetila želja ene izmed oboževalk, ko smo bile bepopovke presenečenje na poroki. Nevestina najljubša pesem je bila namreč Ljubim življenje z našega drugega albuma. Priznam, tudi sama sem pozabila na to prekrasno melodijo. Z Bepop smo v času delovanja nanizali precej lepih pesmi.
Koliko pa je prošenj po sebkih?
Ana: Jih je kar. In vedno ugodim takim prošnjam.
Alenka: Enako je pri meni, ampak še zmeraj so aktualni tudi podpisi – ravno zadnjič sem se po dolgem času spet podpisovala na roke, majice, kape ...
Tinkara: Zdi se mi, da se je letos na splošno naredil kar preobrat. Zdaj nas poslušajo tudi že otročki naših fenov, ki so nas včasih kot otroci poslušali. To mi je v veliko čast in tudi v veliko odgovornost, saj to pomeni, da smo res dobro zapisane in da nas jemljejo za vzor. V velik ponos in v čast mi je tudi, ko mi kdo reče, da smo mu spremenile mladost, da smo mu bile svetla točka v njegovem otroštvu. S takšnimi zgodbami se ne more vsak pohvaliti. V čast mi je, da smo že takrat zaznamovali toliko življenj. Upam, da bomo mnogim polepšale kakšen trenutek ali dan tudi v prihodnosti.
Kako pa vaše hčerke gledajo na vašo prepoznavnost?
Ana: Otja je navajena, ker to pozna že celo svoje življenje. Je pa res, da iz tega ne delamo nobene drame. Pač, to je moja služba in to je to.
Alenka: Tudi pri nas doma iz tega ne delamo nobenega pompa. To je pač služba od mami in to, da je mami po televiziji ali v časopisu, pač spada zraven. Sta pa seveda obe ponosni, starejša Alina je malenkost bolj zadržana, mlajša pa že zdaj napoveduje, da bo, ko bo velika, pevka, ’tako kot njena mami’ (smeh).
Tinkara: Tudi pri nas to jemljejo kot neko službo. Meni zelo veliko pomeni pa tudi zelo mi je v ponos, da me v teh prelomnih trenutkih, tudi zdaj na MMS-u, spremlja in bodri cela širša družina. Tako smo navajeni. Tudi ko imajo punce plesne tekme, se vsi potrudimo, da smo čim večkrat zraven.
