Gianna Nannini se je rodila 14. junija 1954 v Sieni v Toskani. Njen oče, Danilo Nannini (1921 – 2007) je bil znani konfekcijski industrialec in dolgoletni predsednik nogometnega kluba Sienna. Njena mama je bila Giovanna Celessi (1923 – 2014), Gianna pa je starejša sestra Alessandra Nanninija, nekdanje dirkača v Formuli 1 in mlajša sestra Guida Nanninija, ki je najprej deloval v visoki modi, potem pa prevzel družinski posel. Obiskovala je tehnično srednjo šolo in študirala klavir v Lucci, strogi oče pa jo je celo otroštvo silil v igranje tenisa, sama si je želela postati pevka, zato se je upirala, kadarkoli se je lahko.
Pinistka s kratkima prstoma
Pozoren pogled na njeno levo dlan pokaže, da ji na sredincu in prstancu manjkata zadnja členka. V času študija je delala v družinski slaščičarni, ko ji je stroj zgrabil prste leve roke. Ob igranju klavirja je tudi pela in ko je njena pianistična kariera čez noč šla po zlu, se je posvetila petju. Začela se je predstavljati različnim založbam med Milanom in Rimom in potem, ko je zavrnila pogodbo z Aristonom, kjer so jo hoteli kot pevko tradicionalnih pesmi, sta nanjo postala pozorna producenta Claudio Fabi in Mara Maionchi iz založniške hiše Numero Uno.
Fabi in Mainchijeva sta jo povezala s skladateljem in producentom Ginom Mescolijem, ki jo je uporabil za ženski glas skupine Flora Fauna Cemento pod vodstvom Maria Lavezzija. Z Mescolijem sta napisala in posnela pesem Stereotipati noi za B stran male plošče Congreso di filosofia. Po kratkem obdobju s Flora Fauna Cemento se je vrnila k Fabiju, ki je imel zanjo pripravljen drug projekt – njen lastni in solo kariero. 1976 je pri založbi Ricordi izšel njen prvenec z naslovom Gianna Nannini, vso glasbo in besedila pa je napisal Fabi sam. V glasbi je bilo mogoče čutiti močan feministični naboj, zaradi česar je hitro postala priljubljena med feminističnimi gibanji. Fabi je ostal z Nanninije tudi za naslednji album Una radura (Čiščenje, 1977), na njem pa pri treh pesmih sodeluje italijanska progresivna rock skupina Premiata Forneria Marconi.
Amerika, Kalifornija in vibrator
Prvi uspeh Gianne Nannini je prišel s tretjim albumom California, ki je izšel 1979, z njega pa je singl America. Pesem je bila dovolj uspešna in prepoznavna, da je toskanski glasbenici odprla pot na evropski trg. Naslovnico albuma krasi kip svobode v New Yorku, ki namesto bakle drži – vibrator, na njem pa je tudi italijanska priredba Me and Bobby McGee, Io e Bobby McGee. Četrti album je imel naslov GN, izšel je 1981, produciral ga je Roberto Cacciapaglia, s singlom Vieni ragazzo pa je prvič sodelovala na Festivalbaru 1981 in zasedla drugo mesto. Istega leta se je povezala s švicarskim menedžerjem Petrom Zumstegom, ki bo ob njej ostal naslednjih 23 let, z njim pa je ustanovila svojo založbo Gienne in navezala stike z mnogimi producenti. Zdaj tudi skladateljica je napisala glasbo za film Sconcerto Rock (1982), v katerem se na kratko pojavi tudi sama.
Njena glasba je spadala pod rock, z zelo energičnimi kitarami in ko je 1982 izšel njen peti album, Latin Lover, ki ga je produciral nemški producent Konrad Conny Plank, mojster sintetizatorjev, ki je podpisan tudi pod delo Kraftwerka, Ultravoxa in Eurythmics. Rockovski album je dosegel velik evropski uspeh, še posebej v Nemčiji, kjer je imela 12. oktobra 1982 tudi koncert v Essnu, preko katerega je sprožila val zanimanja zanjo in tako se je album prodal v kar četrt milijona izvodih. 1983 se je še enkrat pojavila v filmu, Sen kresne noči Gabrielea Salvatoresa, skupaj z Maurom Paganijem pa sta napisala tudi glasbo za film.
Od rocka k mehkobi
V samo nekaj letih se je njen slog prestavil bolj proti popu. 1984 je izšel šesti album, Puzzle, ki je bil prav tako zelo uspešen. Singl Fotoromanza je dobil tudi odličen videospot, po izidu albuma pa se je Gianna Nannini podala tudi na prvo uspešno evropsko turnejo, sodelovala je tudi na Jazz festivalu v Montreuxu. Med avgustom in oktobrom 1984 je prekrižarila večja italijanska mesta in odigrala 40 koncertov pred 300 tisoč ljudmi. Fotoromanza je bil dva meseca na prvem mestu domače lestvice, album Puzzle pa je bil pol leta med desetimi najbolje prodajanimi albumi, prav tako je prišel na vrh lestvic tudi v Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer je Nanninijeva zanj prejela dve zlati plošči. Fotoromanza ji je prinesla tudi zmago na Festivalbaru, Vote la voce in Telegatto d'Oro za najboljše besedilo. So pa na Gianno zaradi pesmi prvič tudi občutneje letele kritike, češ da je preveč melodična in komercialno orientirana, skratka, nasprotje njenim rockerskim koreninam. 1985 je Gianna Nannini dobila še prvi živi album, Tutto live, sestavljen iz posnetkov iz Berlina, Montreuxa, Siene, Locama in Dortmunda.
Lepo in nemogoče
Zdaj na vrhu je Gianna Nannini naslednje leto posnela album Profumo, na katerem je glavna pesem Bello e impossibile. Album ji je prinesel dvojno platinasto ploščo v Avstrijo, eno v Italiji, eno v Švici in eno zlato v Nemčiji. Vmes je na festivalu v Tokiu premierno zapela I maschi (Moški), ki je bila izdana 1987 na kompilaciji Maschi e altri, album se je prodal v več kot milijonski nakladi. Leto 1987 ji je prineslo tudi mednarodno sodelovanje – s Stingom in Jackom Bruceom (Cream) je pela v Operi za tri groše v Hamburgu. Singl Profumo je aprila 1987 v Grčiji zašel na prvo mesto, medtem ko so video tam cenzurirali. Njen osmi album, Malafemmina, je luč sveta ugledal jeseni 1988, produciral pa ga je Alan Moulder, napovedan pa je bil z njeno pesmijo iz Festivalbara, Hey Bionda.
Žoga je okrogla
Prav na prehodu v devetdeseta se je bomo spomnili po legendarni himni svetovnega prvenstva v nogometu v Italiji.1989 sta s pevcem Edoardom Bennatom posnela večno Un'estate Italiana, jeseni 1990 po prvenstvu, pa je izšel njen deveti album Scandalo, prvi od mnogih v sodelovanju s producentom Daveom M. Allenom (The Cure). Pod pesmi na albumu se je podpisalo več avtorjev, v pesmi Fiori del veleno pa je Spider Stacy iz Pogues odigral flavto. 1991 so ljubitelji dočakali še drugi živi album, Giannissima, poletje je igrala pol Italiji, maja 1991 pa je sodelovala pri projektu Univerze v Sieni, festivalu narodne glasbe Cantar Toscano, kjer je zapela več toskanskih pesmi. 1993 izdani album X forza e X amore še en album, Radio Baccano pa je bil prvi singl z albuma, odpela pa ga je skupaj z Jovanottijem, nastopila sta tudi na Festivalbaru.
Še druge obveznosti
Leta 1994 je Nanninijeva diplomirana na fakulteti v Sieni z najvišjo oceno. Njena diplomska naloga Il corpo nella voce (Telo v glasu) je govorila o korelaciji glasu in gibov na odru, za kar je imela seveda odlične izkušnje. Gianna je bila tudi glas za Greenpeace, ob mnogih koncertih je na njihovo pobudo splezala na balkon Palazzo Farnese v Rimu, kjer je bila francoska ambasada in tam protestirala proti francoskim jedrskim poskusom na atolu Mururoa ter odpela Un'estate italiana. Čeprav zdaj ne več povsem v ospredju, je še naprej sestavljala nove albume in še vedno kako zelo všečno pesem. Na albumu Dispetto (1995), ki ga je spet produciral Allen, je singl Meravigliosa creaturia, ki so jo radijske postaje predvajale takoj po polnoči 1. januarja 1995. Na albumu se pevka vrača v rock vode, hkrati pa črpa tudi iz toskanske tradicije v pesmih Ottava vita in 500 anni. Na albumu je sodeloval tudi Dave Stewart (Eurythmics). Leta 1996 je izšla njena druga antologija, Bombolini, pri singlu z istim naslovom pa je videospotu sodeloval tudi njen brat Alessandro, ki se je oktobra 1990 hudo ponesrečil s helikopterjem, v nesreči je izgubil roko in čeprav so mu jo prišili nazaj, je bilo njegove kariere v Formuli 1 konec.
Prehod v novo tisočletje
Septembra 1998 je prišel album Cuore, ki ga je produciral Fabrizio Barbacci, v začetku 1999 pa je za singl Un giorno disumano luč sveta ugledal videospot, ki je bil večinoma cenzuriran zaradi krutih scen. Turneja Coure Tour je postregla še z eno novostjo – na njej je bil eden prvih koncertov, ki so ga lahko po svetu spremljali online. Naslednji albumi so imeli več umetniške note – Aria (2002) je besedila prispevala pisateljica Isabella Santacroce, Perle (2004) pa je bil album, kjer je stare uspešnice posnela v akustični izvedbi. Turneja v podporo tega albuma je bila izredno obiskana, na koncertih pa sta Gianna Nannini in Christian Lohr igrala vsak svoj klavir, v ozadju pa ju je spremljal Solis String Quartet in Neaplja.
Teta še ni rekla zadnje
Morda ni bila več v prvem planu, še manj pa, da bi bila pozabljena, a februarja 2006 je Gianna Nannini z albumom Grazie po dolgih 16 letih prišla na vrh lestvic. Uspehu albuma, ki je bil najbolje prodajan v Italiji tega leta s 400 tisoč primerki, botruje komercialno naravnana pesem Sei nell'anima (Ti si v duši), ki je bila tudi naslovna pesem Veronesijevega filma Priročnik za ljubezen 2. Konec maja se je na radiu vrtel drugi singl, Io (jaz), s katerim je sodelovala tudi na Festivalbaru, kjer je album dobil nagrado za najboljši album leta. Jeseni je album dal še tretji sing, Grazie, ki je bila pesem iz filma Kakšna ljubezen, z Andreo Bocellijem pa je odpela Ama, credi e vai (Ljubi, verjemi in pojdi).
Februarja 2007 je umrl njen oče Danilo, ki mu je posvetila pesem Babbino caro kot neke vrste spravo, saj vrsto let nista govorila. Marca se je kot posebna gostja udeležila tudi Sanrema in predstavila svojo rock opero La Pia de' Tolomei, narejeno po liku iz Dantejeve Božanske komedije, album z opero pa je izšel mesec pozneje. Leta še ni bilo konec – izšel je tudi GiannaBest, dvojni album s 26 hiti in tremi še neizdanimi pesmimi. Na albumu je tudi Sola con la vela, pesem je napisala kot najstnica 1971 in z njo tekmovala na mladih talentih.
Tudi za druge
Leta 2008 sta v Sanremu z njeno pesmijo Gio di Tonno in Lola Ponce zasedla prvo mesto, a je bila tudi takoj obtožena plagiatorstva, saj refren spminja na melodijo Dreaming, ki jo je 2006 napisal Umberto D'Auria in objavil na svoji spletni strani. O tem, ali je šlo za naključje ali kopiranje, še danes ni padla odločitev. 2008 je na nemškem delu turneje nastopala kot uvod v koncerte turneje Lost Higway skupine Bon Jovi. Posnela je tudi nekaj duetov, In Italia s Fabrijem Fibro in Tu che sei parte di me s Pacificom. Na novem albumu Giannadream – Solo i sogni sono veri (Samo sanje so resnične) je njen prvi duet z žensko, Attimo je odpela skupaj z Valerio Solarino. 2009 je skupaj z Jovanottijem in Sangiorgijem napisala Domani 21/04.2009 in pesem posnela z velikimi glasbenimi imeni Italije. Pesem je posvečena žrtvam potresa v Abruzzu, odpela pa jo je tudi kot zadnja nastopajoča na dobrodelnem koncertu v Veroni za žrtve potresa. Koncert je prenašalo 12 radijskih postaj, poslušalo pa ga je okoli 30 milijonov ljudi.
Gianna mamma
Sredi avgusta 2010 je javnost izvedela da je pri svojih 56 letih pevka noseča, kar je v Italiji tema za tradicionalno prepiranje, ali je materinstvo pri teh letih sploh primerno. V intervjuju za tedensko revijo TV Sorrisi e Canzoni, italijanski Stop, se je odzvala na kritike: »Nenadoma so vsi pozabili na pravico, da vsakdo od nas lahko počne, kar hoče in s kom hoče.« V istem intervjuju je dodala, da bo njena hčerka dobila ime Penelope. Punčka se je rodila 26. novembra 2010 v kliniki v Milanu, 3. decembra pa je izšel singl Ogni tanto, ki je napovedal album neizdanih pesmi Io e te. Ta je izšel januarja 2011 pri Sonyju in takoj splezal na tretje mesto. Aprila je, manj ko pol leta po porodu, šla še na turnejo po 24 italijanskih mestih in 14 evropskih – v Londonu je pela z Joeom Cockerjem. Novembra istega leta je na gala prireditvi Unesca v DUsseldorfu prejela nagrado Pyramide – dobijo jo tisti, ki kljub svojemu obilju ne pozabijo na revne.
Desetletje shčerko
Na prvi rojstni dan svoje hčerke je izdala še en album z neizdanimi pesmimi, Inno, ta je dosegel platinasto naklado. Skozi desetletje je prejela številne nagrade, bila pa je tudi ambasadorka rodnega mesta Siene, ko je to postalo evropska prestolnica kulture 2019. Tudi Gianna Nannini ni ušla dolgi roki italijanskih dacarjev – 2014 so jo obtožili utaje 3,75 milijona evrov davkov in ji zaplenili vilo in posestvo v Sieni. Po priznanju se je pogodila za leto in dva meseca pogojne kazni. 2014 je nastal 19. album Hitalia, sledili so Amore gigante (2017), La differenza (2019) in letos marca Sei nel l'anima. Od maja letos je na Netflixu na voljo tudi njen biografski film Sei nell'anima (Ti si v duši). Gianno v filmu igra Letizia Toni, film pa prikazuje njen vzpon kot pevka in upiranje družini, založbam in producentom.
Leta 2017 se je s partnerko Carlo preselila v London. V biografiji, ki je izšla istega leta in je podlaga za film, je povedala, da ji italijanski zakoni niso garantirali prihodnosti hčerke, če bi umrla. Ime očeta ni znano.
