Sin inženirja Dragoljuba in profesorice srbskega jezika Nerandže, je Bora odraščal v okolju, ki je spodbujalo njegovo ustvarjalnost. V Čačku je končal osnovno šolo, nato pa že pri trinajstih letih ustanovil svojo prvo glasbeno zasedbo Hermelini (prel. The Ermine). Skupino so sestavljali Borko Ilić (glavna kitara), Prvoslav Savić (ritem kitara), Aco Dimitrijević (bobni) in Bora, ki je igral na bas kitaro. Skupino je navdihnila zagrebška beat skupina Roboti, pod vplivom katere so Hermelini začeli svojo glasbeno pot.
Po dveh letih delovanja s Hermelini je rosno mladi Bora začel pisati poezijo. Njegova pesem "Moje tuge" je bila posneta in izdana kot del prvega singla skupine Suncokret "Kara Mustafa" / "Moje tuge", in vključena v njihov prvi album "Moje bube". Poleg Hermelinov je Đorđević sodeloval tudi z drugimi zasedbami iz Čačka, kot so Vesnici Ljubavi, Safiri, Dečaci sa Morave in Čačanski Plemići. Kratko obdobje je sodeloval s skupino PORS z Radomirjem Mihailovićem Točakom.
Težave z zakonom
V najstniških letih je mladi Bora skupaj s prijatelji začel vlamljati stanovanja v Čačku, kjer je iskal denar in druge dragocenosti, ki so jih nato uporabili za nakup glasbene opreme. Po treh letih kriminalne dejavnosti so bili aretirani in obtoženi kot mladoletni prestopniki. Po kratkem bivanju v zaporu in izključitvi iz gimnazije so se njegovi starši odločili za selitev v Beograd. Tam se je vpisal na peto beograjsko gimnazijo, a tri leta ni sodeloval v nobeni glasbeni dejavnosti.
Preobrat je prišel, ko je devetnajstletni Bora opravil avdicijo za rock opero Jesus Christ Superstar v Ateljeju 212, kjer je dobil eno od apostolskih vlog. Predstava je bila premierno uprizorjena junija 1972 z Zlatkom Pejakovićem v glavni vlogi Jezusa Kristusa, Brankom Milićevićem kot Pontiusom Pilatom in Srđanom Marjanovićem med duhovniki. Uspeh opere je Đorđeviću odprl vrata v svet profesionalnega gledališča, kjer je nadaljeval z nastopi v predstavah Ateljeja 212 kot so Purpurno ostrvo, Tom Pejn in Caca u metro, večinoma v vlogah statistov.
Bora Đorđević je skozi svoje mladostne preizkušnje in glasbene začetke dokazal svojo vztrajnost in strast do umetnosti, kar je oblikovalo temelje za njegovo nadaljnjo kariero … Potem je prišla ena najbolj uspešnih zgodb iz prostorov nekdanje Jugoslavije - Riblja Čorba.
Kot je sam povedal …
Življenje Bore Đorđevića je bilo od nekdaj polno dogodivščin, saj je živel pravi rock'n'roll; Veliko je nastopal, trikrat stopil v zakon in skozi pesmi izražal vse, kar mu je ležalo na duši. "Rodni Čačak me je oblikoval, nato pa sem se v Beogradu dodatno razvil," je večkrat povedal rocker.
Čačak je stanje duha
"Čačak je zame stanje duha, kjer se šalimo na zelo poseben način, s pridihom surovega humorja. Ne šola ne mama nista zmogla ukrotiti mojega nemirnega duha, to je uspelo šele moji zadnji ženi," je razkril Bora. "Mama, profesorica srbskega in ruskega jezika ter ljubiteljska igralka, je botrovala moji ljubezni do branja. Kot otrok sem celo zažgal odejo, ker sem pod njo skril lučko, da bi lahko bral pozno v noč."
Spomini na očeta, ki sprva ni odobraval njegove poklicne poti, so bili dolgo živi: "Bil je strog, a ko je spoznal, da ima moje početje smisel, me je podprl. Glasbeni talent sem podedoval od obeh staršev; oče je ljubil klasično glasbo."
