Bora Đorđević: »Upam, da je tudi Slovenija mene na nek način sprejela«

Bora Đorđević, rojen 1. novembra 1952 v Čačku, je umrl danes, 4. septembra 2024 ... Za njim bo ostala ogromna zapuščina.

Sin inženirja Dragoljuba in profesorice srbskega jezika Nerandže, je Bora odraščal v okolju, ki je spodbujalo njegovo ustvarjalnost. V Čačku je končal osnovno šolo, nato pa že pri trinajstih letih ustanovil svojo prvo glasbeno zasedbo Hermelini (prel. The Ermine). Skupino so sestavljali Borko Ilić (glavna kitara), Prvoslav Savić (ritem kitara), Aco Dimitrijević (bobni) in Bora, ki je igral na bas kitaro. Skupino je navdihnila zagrebška beat skupina Roboti, pod vplivom katere so Hermelini začeli svojo glasbeno pot.

Po dveh letih delovanja s Hermelini je rosno mladi Bora začel pisati poezijo. Njegova pesem "Moje tuge" je bila posneta in izdana kot del prvega singla skupine Suncokret "Kara Mustafa" / "Moje tuge", in vključena v njihov prvi album "Moje bube". Poleg Hermelinov je Đorđević sodeloval tudi z drugimi zasedbami iz Čačka, kot so Vesnici Ljubavi, Safiri, Dečaci sa Morave in Čačanski Plemići. Kratko obdobje je sodeloval s skupino PORS z Radomirjem Mihailovićem Točakom.

Težave z zakonom

V najstniških letih je mladi Bora skupaj s prijatelji začel vlamljati stanovanja v Čačku, kjer je iskal denar in druge dragocenosti, ki so jih nato uporabili za nakup glasbene opreme. Po treh letih kriminalne dejavnosti so bili aretirani in obtoženi kot mladoletni prestopniki. Po kratkem bivanju v zaporu in izključitvi iz gimnazije so se njegovi starši odločili za selitev v Beograd. Tam se je vpisal na peto beograjsko gimnazijo, a tri leta ni sodeloval v nobeni glasbeni dejavnosti.

Preobrat je prišel, ko je devetnajstletni Bora opravil avdicijo za rock opero Jesus Christ Superstar v Ateljeju 212, kjer je dobil eno od apostolskih vlog. Predstava je bila premierno uprizorjena junija 1972 z Zlatkom Pejakovićem v glavni vlogi Jezusa Kristusa, Brankom Milićevićem kot Pontiusom Pilatom in Srđanom Marjanovićem med duhovniki. Uspeh opere je Đorđeviću odprl vrata v svet profesionalnega gledališča, kjer je nadaljeval z nastopi v predstavah Ateljeja 212 kot so Purpurno ostrvo, Tom Pejn in Caca u metro, večinoma v vlogah statistov.

Bora Đorđević je skozi svoje mladostne preizkušnje in glasbene začetke dokazal svojo vztrajnost in strast do umetnosti, kar je oblikovalo temelje za njegovo nadaljnjo kariero … Potem je prišla ena najbolj uspešnih zgodb iz prostorov nekdanje Jugoslavije - Riblja Čorba.

Takrat, ko je v Snack baru zavrelo ... Pevec zasedbe Van Gogh - Đule je na oder povabil skritega gosta: skozi občinstvo je prikorakal velikan Bora in vse dvignil na noge.

Kot je sam povedal …

Življenje Bore Đorđevića je bilo od nekdaj polno dogodivščin, saj je živel pravi rock'n'roll; Veliko je nastopal, trikrat stopil v zakon in skozi pesmi izražal vse, kar mu je ležalo na duši. "Rodni Čačak me je oblikoval, nato pa sem se v Beogradu dodatno razvil," je večkrat povedal rocker.

Čačak je stanje duha

"Čačak je zame stanje duha, kjer se šalimo na zelo poseben način, s pridihom surovega humorja. Ne šola ne mama nista zmogla ukrotiti mojega nemirnega duha, to je uspelo šele moji zadnji ženi," je razkril Bora. "Mama, profesorica srbskega in ruskega jezika ter ljubiteljska igralka, je botrovala moji ljubezni do branja. Kot otrok sem celo zažgal odejo, ker sem pod njo skril lučko, da bi lahko bral pozno v noč."

Spomini na očeta, ki sprva ni odobraval njegove poklicne poti, so bili dolgo živi: "Bil je strog, a ko je spoznal, da ima moje početje smisel, me je podprl. Glasbeni talent sem podedoval od obeh staršev; oče je ljubil klasično glasbo."

O smrti …

V oddaji "Medtem ko angeli spijo" je Đorđević delil svoje občutke o minljivosti: "Vesel sem, da sem živel v časih, ko so prevladovala prava načela. Kasneje so te vrednote začele bledeti. Vesel sem, da sem ob koncu svoje poti in da ne bom doživel dekadence, ki danes vlada svetu." O smrti je takrat povedal: "Ne bojim se je, o tem govori tudi ena od pesmi na mojem novem albumu. Čeprav telo ni več tako gibčno in med petjem večinoma sedim, se v duši še vedno počutim mladostno," je povedal pred dvema letoma za srbski Espreso.

Bora je razkril tudi ozadje nastanka pesmi "Pogledaj dom svoj anđele", ki je zaznamovala njegovo kariero: "Besede so kar prihajale same od sebe. Čeprav rima ni popolna, je pesem pristna. Dolgo sem jo pilil, da bi bil z vsako besedo zadovoljen. Na koncertu mi je neka Francozinja dejala, da še nikoli ni videla, kako se ljudje hkrati smejejo in jočejo. Rekel sem ji, da tega ne bo nikjer drugje niti videla niti razumela."

Đorđević je imel poseben odnos do svojega občinstva: "Izraz 'občinstvo' se mi zdi podcenjujoč. Raje govorim o ljudeh, ki nas ljubijo in navijajo za nas. Ko nam dajo moč, mi 'požremo' oder. Ne glede na število ljudi pred nami, vedno damo vse od sebe. Zato nekateri celo tetovirajo naš znak."

Bora je živel v Sloveniji s svojo tretjo ženo Dubravko, ki je bila tudi muza njegovega zadnjega albuma in knjige. "Skupaj sva že sedem let. Tudi ona krasi naslovnico mojega albuma," je pred dvema letoma dejal s širokim in srečnim nasmeškom na obrazu.

Leta 2019 je za Stop povedal, da ...

V intervjuju, ki ga je za našo revijo leta 2019 naredila Sonja Javornik je Bora med drugim povedal tudi: “S ponosom lahko povem, da je bila rock scena nekdanje Jugoslavije tretja in največja in najmočnejša na svetu, po ameriški in angleški. Pankrti in Buldpžer v Sloveniji, Atomsko sklonište, pa Bijelo Dugme in ves novi val, Idoli, Šarlo Akrobata, Električni orgazam, Prljavo kazalište, Film, Haustor, Psihomodo pop, Miladin Šobić iz Črne gore, Zabranjeno pušenje v Sarajevu, Azra, Leb i sol … Pri vseh teh skupinah so bila v ospredju besedila.”

V tem istem intervjuju je Bora med drugim povedal tudi: “Glavna razlika med Srbijo in Slovenijo je v tem, da če te v Sloveniji kdo prosi, da se z njim fotografiraš, se ti pol ure opravičuje. V Srbiji pa kar ‘navalijo’ nate. Ampak vse ima svoje prednosti in slabosti. Srbi so bolj neposredni, v Sloveniji pa se vse dela bolj v rokavicah. Jaz sem to sprejel in upam, da je tudi Slovenija mene na nek način sprejela.”

Bora Đorđević je bil predvsem izjemen poet

Smrt prijatelja

Globoko ga je zaznamovala smrt dolgoletnega prijatelja in basista skupine Riblja čorba, Miše Aleksića: "Dogovorila sva se, da bova v rock'n'rollu do konca življenja, a on je odšel prezgodaj. Pogrešam ga; pogosto si želim, da bi ga poklical."

O svojih otrocih, ki so plod prvih zakonov in živijo stran od javnosti, je govoril redno in spoštljivo: "Pripravljam se, da grem s prijateljem in sinom na partijo kartanja. Čas je, da sin od mene nekaj pametnega nauči. Če je on srečen, sem srečen tudi jaz. Hči je učiteljica, in radostno dodajam, da sem tudi dedek."

Slabo zdravstveno stanje

Bora se je nekaj let soočal s hudimi zdravstvenimi težavami. Pred nekaj tedni se je njegovo zdravstveno stanje še nekoliko poslabšalo. Bora je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja sprejet v ljubljanski UKC, kjer je danes žal preminil.

Hospitaliziran je bil zaradi zapletov, ki so posledica kronične obstruktivne pljučne bolezni.

"Vesel sem, da sem živel v časih, ko so prevladovala prava načela. Kasneje so te vrednote začele bledeti."

O Borovem zdravstvenem stanju je spregovoril tudi njegov dolgoletni prijatelj Gale iz skupine Kerber, ki je dejal, da je bil v stiku z Banetom Obradovićem, menedžerjem skupine Riblja čorba. “Danes sem se pogovarjal z njegovim menedžerjem. Bori ne gre dobro, resnično ne gre dobro. Ne bi rad podrobneje razpravljal o tej zadevi, a ne vidim, kako bi se lahko pozdravil. Je resnično velik borec, res sva dobra prijatelja. Nisem mogel priti do njega, zelo je bolan, v bolnišnici je, v Sloveniji. Žal pa ni tistih pozitivnih vibracij, ki bi nakazovale, da se bo to izteklo dobro," je z žalostjo v glasu povedal Gale ... In danes se je poslovil od prijatelja ... Za vedno.