Bill Haley in njegovi kometi, skupina, ki je nastala 1947 in potem po spletu okoliščin postala prva rock and roll glasbena skupina. Skupina ni obstajala dolgo, le nekaj več kot 30 let, do smrti Billa Haleya, ampak je vseeno obstajala še dolga leta? Zmedeni? Gremo na začetek.
Takoj po koncu druge svetovne vojne, sredi štiridesetih let, se je glasba začela hitreje spreminjati, na eni strani so bili črnski jazz, blues in soul, na drugi belska glasba, popevke, tudi s pridihom latino ritmov in seveda ameriška swing, folk in country glasba. Izum električne kitare v tridesetih letih, pa set bobnov, kot jih poznamo danes, so na eni strani dajali vedno več poudarka ritmu, pa tudi glasbenim frazam. Vse hitrejši je postajal tudi tempo, od vojne utrujeni svet pa je potreboval zabavo. Čas je bil, da se rodi rock and roll.
Kodrček
Bill Haley se je rodil 6. julija 1925 v Higland Parku v Michiganu. Pri štirih letih so mu operirali notranje uho skozi mastoidno kost in pri tem po nesreči poškodovali optični živec, zaradi česar je bil slep na levo oko vse življenje. Njegov zaščitni znak je tako postal kodrček na desni strani čela, s katerim naj bi odvračal pozornost od svoje leve polovice obraza. V času velike depresije se je družina iz Detroita preselila v Pennsylvanijo. Oba starša sta bila glasbenika – oče William je igral bendžo in mandolino, mama Maude, Angležinja, pa klasična pianistka. Ko si je mladi Bill iz kartona naredil kitaro, sta mu starša kupila pravo in že pri trinajstih je prvič nastopil na šolski prireditvi. S samo 15 leti in le s kitaro pod roko je zapustil dom in odšel iskat slavo in srečo.
Haley se je težko prebijal iz dneva v dan, jedel je le enkrat na dan, spal tudi na železniških postajah in nastopal v parkih in postajal izkušen glasbenik. Nastopal je z različnimi ansambli in bil znan tudi po svojem jodlanju. Na koncu je pristal pri Down Homers in z njimi šel na turnejo, a kot vsak legendarni in uspešni glasbenik, je tudi Haley ugotovil, da mora biti sam svoj šef. Zato je ustanovil skupino Four Aces of Western Swing. Od 1949 do 1952 je vodil Bill Haley and the Saddlemen, kjer so igrali večinoma country glasbo in ji včasih dodali pridih bluesa in Haleyevo jodlanje. Skupina je posnela kar nekaj materiala, ki pa je izšel šele desetletja pozneje, v sedemdesetih in osemdesetih letih. Originalno zasedbo so sestavljali še pianist Johnny Grande, Billy Williamson na steel kitari, Al Thompson na basu. Zasedba je spremljala tudi druge glasbenike, med njimi Reno Browne, zelo priljubljeno pevko tistih let.
Zmes nečesa
Med zorenjem svojega glasbenega sloga je Haley 1951 za philadelphijsko založbo Holiday Records posnel priredbo sklade Rocket 88, ki se je zelo uspešno prodajala. Naslednje leto je sledila plošča s priredbo blues pesmi Rock the Joint pri Essex Records. Rock the Joint in naslednje pesmi so bile izdane pod imenom Bill Haley and the Saddlemen, ampak novi glasbeni slog, ki ga danes označujemo kot rockabilly, je bil tako zelo oddaljen od country western glasbe skupine, da so se odločili spremeniti tudi ime. Prijatelj Billa Haleya je opozoril, da ljudje pogosto narobe napišejo ime Halleyevega kometa in predlagal, da se skupina po novem imenuje Comets, Kometi.
Skupina je novo ime začela uporabljati jeseni 1952. Sestavljali so jo Haley, Grande, Williamson in novi basist Marshall Lytle. Grande je na ploščah igral klavir, v živo pa kar harmoniko, ki jo je bilo lažje prenašati naokoli. Manjkal je le še en ključni glasbenik – k sodelovanju so povabili Earla Famousa, ki je prevzel bobne, kmalu pa ga je zamenjal Dick Richards. Še pred prvimi ploščami s pionirskimi rock and roll skladbami je skupina že žela pozornost – najprej je bil Rock the Joint nenavadna fuzija countryja in R&B, potem pa je 1953 na lestvice prišla Crazy Man Crazy, ki velja za prvo rock and roll pesem v zgodovini.
Noro, človek, noro!
Naslov za pesem je Haley dobil kar od najstnika na koncertu, ki je bil tako navdušen nad njihovim igranjem. Tudi Crazy Man Crazy je bila posneta pri Essexu in Haley je pozneje pravil, da je bila prodana v več kot milijon primerkih, kar pa so potem zgodovinarji označili za močno pretiravanje. Dodati je treba, da je bila ta pesem pravzaprav prva med mnogimi nove dobe, ki je prišla na lestvice in so jo zavrteli tudi na nacionalni televiziji v oddaji Omnibus.
Od pomladi 1954 so Kometi sodelovali z založbo Decca, kjer je zanje skrbel producent Milt Gabler, ki tudi sam velja za prvega producenta rock and rolla, nenazadnje je njegova stvaritev Saturday Night Fish Fry z Louisom Jordanom iz 1949 prav tako kandidat za prvo rock and roll ploščo. Gabler je pozneje povedal, da je vse ideje iz tiste dobe uporabil tudi pri Kometih.
Rock okoli ure!
Če so v teh prvih letih številne skladbe opominjale, da se je začela revolucija, pa se je ta uradno zgodila 12. aprila 1954, ko je bila na prvem snemanju pri Decci posneta Rock Around the Clock, Haleyeva največja uspešnica in ena najpomembnejših pesmi v zgodovini rock and rolla. Prodaja je bila sprva počasna, saj je bila pesem na B-strani plošče, potem pa je skočila v nebo in pri Decci so zavohali zlato.
Sledila je Shake, Rattle and Roll, priredba Big Joe Turnerja iz začetka 1954, singl pa je bil ena najbolje prodajanih plošč založbe tistega leta. Marca 1955 so Kometi na lestvicah udarili s kar štirimi pesmimi, Didm, Dim the Lights, Birth of the Boogie, Mambo Rock in že omenjeno Shake, Rattle and Roll.
Slednja ni dosegla popularnosti Rock Around the Clock, je pa bila zato prvi mednarodni rock and roll hit. Na domačih lestvicah ni prišla na prvo mesto, je bila pa prva Haleyeva zlata plošča. Priredbo je 1956 posnel tudi Elvis Presley z originalnim Turnerjevim besedilom. Priljubljenost Rock Around the Clock je skladbo pripeljala tudi v film Blackboard Jungle (1955), potem pa je bila ponovno izdana kot samostojna plošča. Haleyeva pesem je postala himna uporniške generacije petdesetih in kar 8 tednov vztrajala na prvem mestu lestvic. Zakaj je Rock Around the Clock tako pomembna pesem za rock and roll? Ker je bila prva, ki so jo slišali tudi milijoni ljudi po svetu.
Kdor visoko igra …
Slava ni trajala dolgo. Sredi 1955 so skupino zaradi razprtij s plačilom zapustili Lytle, Richards in saksofonist Ambrose in ustanovili svojo skupino Jodimars, Haley pa je k sodelovanju povabil nove glasbenike. Ta druga zasedba je bila precej bolj popularna od prve postave in se je pojavila v več filmih v naslednjih letih. Med drugimi hiti najdemo še See You Later, Alligator, priredba Bobbyja Charlesa, Don't Knock the Rock, Rock-a-Beatin' Boogie in Rudy's Rock, prva instrumentalna rock and roll pesem v zgodovini ter Skinny Minnie.
Bill Haley and the Comets so bili tudi prvi rock and roll glasbeniki, ki so nastopili v CBS-ovi oddaji Ed Sullivan Show 7. avgusta 1955 in pozneje še enkrat, 28. aprila 1957. Tega leta so tudi dvakrat gostovali v oddaji American Bandstand na ABC. Kometi so bili zvezde tudi prvih dveh rock and roll fimov, Alan Freed: Rock Around the Clock (1956) in Don't Knock the Rock. V prvem so nastopili še The Platters, v drugem pa Little Richard. Prvi film je produciral Sam Katzman, ki je v šestdesetih snemal filme z Elvisom.
… nizko pade!
A ker kometi pridrvijo hitro in hitro izgorijo, se je to zgodilo tudi pionirjem te zvrsti. Njihova popularnost je 1956 in 1957 začela naglo padati. Prva doba rock and rolla se je končevala in odstopila mesto na odru bolj seksi in divjim glasbenikom kot so bili Elvis Presley, Jerry Lee Lewis in Little Richard. Po Skinny Minnie, ki je prišla na lestvice 1958, Haley ni več imel večjih uspehov. Nekateri bivši glasbeniki Kometov so ustanovili novo skupino The Kingsmen in odigrali uspešnico Weekend (1958).
A eno so bile ZDA, drugo pa svet. Tam je Haley s Kometi ostajal zelo priljubljen. Februarja 1957 so odšli na turnejo v Anglijo, kjer jih je na postaji Waterloo obstopilo na stotine oboževalk in oboževalcev, incident pa so mediji označili kar za Drugo bitko za Waterloo. Kometi so tega leta zavladali še Avstraliji, 1958 pa celinski Evropi. Bill Haley & His Comets so bili prva večja ameriška rock and roll skupina, ki je obredla svet. Na nekaterih njihovih koncertih jih je v zaodrju pozdravil celo Elvis Presley, ki je bil na služenju vojaškega roka v Nemčiji. V Berlinu so skupaj celo zapeli dve pesmi. Haley je v domovini skušal zagnati svojo založbo, Clymax s svojimi varovanci, a je poskus trajal manj kot leto. 1959 se je Haley skregal tudi z Decco in se prestavil k Warner Brosu, ki je 1960 izdal dva nova albuma, a ne pretirano uspešna. V tem obdobju so si glasbeniki podajali kljuko na vratih in postava Kometov se je pogosto spreminjala.
Kralj twista
Haley je svojo podjetniško žilico izkoristil tudi v Latinski Ameriki kot Bill Haley y sus Cometas in za mehiško založbo Orfeon posnel uspešnico Twist Espanol. Sledila je pesem Florida Twist, ki je bila v tistem času najbolj prodajana plošča v zgodovini Mehike. V tem obdobju je plesne dvorane obnorel novi slog twist. Čeprav sta za pionirja twista v ZDA veljala Chubby Checker in Hank Ballard, pa je bil Haley s Kometi kralj twista južno od meje med ZDA in Mehiko.
Čas je neusmiljeno tekel naprej in konec šestdesetih so Haley in Kometi že veljali za »oldies«. V Evropi je popularnost ostala na relativno solidnem nivoju, zato so 1968 za švedski Sonet Records posneli novo različico Rock Around the Clock, ki se je prebila na evropske lestvice. 1969 so fantje sodelovali na koncertni turneji pionirjev iz petdesetih in šestdesetih, v Madison Square Gardenu v New Yorku pa so po svojem nastopu doživeli devet minut dolge stoječe ovacije publike. V sedemdesetih so se pojavili še v nekaj filmih, potem ko je Billa Haleya 1974 zgrabila ameriška davkarija, pa so nastopali le še izven ZDA, večinoma v Evropi in nekaj v Južni Ameriki. 1974 je Rock Around the Clock spet usekal na ameriške lestvice, potem ko je bila pesem uporabljena v filmu Ameriški grafiti.
Haley kdo?!?
Leta 1976 je Haley ob padcu popularnosti posnel še album R-O-C-K, naslednje leto pa oznanil svoje slovo od nastopanja. Neuradno sta imela Haley in njegov dolgoletni saksofonist in najboljši prijatelj Ruddy Pompilli dogovor, da ko eden umre, se drugi upkoji. Pompilli je februarja 1976 umrl za rakom po skoraj 20 letih igranja s Haleyem, ki se je ta upokojil v svojo hišo v Mehiki. A 1979 je dobil odlično ponudbo za evropsko turnejo, kateri se ni mogel upreti. Z novimi glasbeniki, ki so spet nosili ime Comets, je nastopal po Angliji, konec leta pa je izdal tudi svoj zadnji album, Everyone Can Rock & Roll. Novembra tega leta so Haley and the Comets nastopili tudi za kraljico Elizabeto II., kar je Bill Haley označil za največji trenutek njegove kariere.
To je bil tudi zadnji nastop v Evropi in zadnja velika izvedba Rock Around the Clock. 1980 so Haley in Kometi nastopali v Južni Afriki, Haleyevo zdravje pa je rapidno pešalo. Govorili so, da ima neoperativni tumor na možganih, vendarle posnetek koncerta v Johannesburgu kaže Haleya veselega in polnega energije. Vseeno pa so bili načrtovani koncerti za 1980, med drugim jesenska turneja po Nemčiji, snemanje novega albuma in snidenje z nekdanjimi člani Comets odpovedani. Haley se je vrnil domov v Harlingen v Texasu, kjer je v spanju za posledicami infarkta umrl 9. februarja 1981, star 55 let. Dva meseca pozneje je bil Haley s Kometi spet na lestvicah, potem ko je MCA, naslednik Decce, izdal venček njihovih uspešnic. Haley's Golden Medley je dosegel 50. mesto v Angliji. 1987 so Billa Haleya sprejeli tudi v Dvorano slavnih Rock and Rolla. V tistih časih spremljevalnih skupin še niso vključevali, krivico so odpravili 2012.
Kometi, Kometi in … Kometi!
S Haleyem je med 1952 in 1981 sodelovalo več kot 100 glasbenikov, ki so se, pred in po Haleyevi smrti, v različnih zasedbah pojavljali v raznih oddajah, na koncertih in ob drugih priložnostih, vsi imenovani Comets. Kometi iz najbolj uspešnega obdobja med 1954 in 1955 so se ponovno združili 1987 in nastopali vse do 2007 in izdali še nove albume kot Bill Haley's Original Comets. V osemdesetih sta kot Kometi v ZDA nastopali še dve drugi zasedbi iz nekdanjih glasbenikov. Seveda v vseh teh letih trenj o avtorskih pravicah do imena ni manjkalo. Zadnji od Haleyevih Kometov, saksofonist Joey Ambrose, ki v Rock Around the Clock igra saksofon (in ga je potem nasledil Pompilli), je umrl 9. avgusta 2021, star 87 let.
Žalostna pot navzdol
Bill Haley je bil poročen trikrat, v zakonih se mu je rodilo 10 otrok. Najbolj kontroverzni del zgodbe o Haleyu pa je njegov konec. Njegova vdova je veliko let pozneje povedala, da je bil tumor le izgovor, da se je lahko umaknil iz oči javnosti, saj zanimanja za njegove koncerte preprosto ni bilo več.
Od sedemdesetih naprej je bil Bill Haley tudi težak alkoholik. Tretja žena Marta Valaesco, s katero je bil poročen od 1963, mu je leto pred smrtjo postavila pogoj, ali preneha piti, ali pa se naj izseli. Haley se je preselil v sobico ob bazenu, občasno je prišel v hišo in kaj pojedel, a zelo malo. »Po cele dneve ga nismo videli,« se je spominjala žena. Ob alkoholu so nastopile tudi duševne težave. »Včasih je bil na smrt pijan, brez da bi sploh pil.«
Večkrat ga je domov pripeljala policija, Martha je dosegla, da so ga dali na psihiatrijo na prisilno zdravljenje. Tam je dobil posebna zdravila za domov za odvajanje odvisnosti, a že po prvi dozi, ko se je počutil bolje, se je vrnil v svojo čumnato in na zadnjo spiralo proti dnu. V zadnjih tednih življenja je na primer prebarval okna hiše na črno in v deliriju po več ur klical svoje prijatelje in sorodnike, njegovo besedičenje pa je bilo večinoma nesmiselno.
Kljub temu, da je bila njegova usoda zelo žalostna, to ne zmanjša dejstva, da so bili Bill Haley in njegovi Kometi prvaki rock and rolla. V njegovo čast so ob 25-letnici smrti 2006 poimenovali tudi asteroid 79896 Billhaley.
