V 60. in 70. letih je bila znana kot dama Slovenske popevke – na njej je nastopila kar sedemnajstkrat, od tega dvakrat zmagala. Tekmovala je tudi na jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije, Melodijah morja in sonca, Opatijskem festivalu, Splitskem festivalu in drugih. Tega obdobja se danes spominja z nostalgijo, ker so bili, kot je pred leti dejala, pravi ljudje na pravem mestu. Sodelovala z najbolj priznanimi slovenskimi skladatelji in tekstopisci, ki so jo izjemno cenili, saj je bila kos še tako zahtevnim interpretacijam. Po daljši odsotnosti se je na glasbene odre vrnila leta 2005, ob petdesetletnici njenega prvega nastopa pa je leta 2009 v Križankah potekal koncert, na katerem je občinstvo njeno izvedbo največjih uspešnic, med katerimi so Ti si moja ljubezen, Nora misel, Lastovka in Zlati prah imaš v očeh, pospremilo s stoječimi ovacijami.
Noro misel ste ponovno odpeli tudi na Žarometih, skupaj s Klemnom Bunderlo in Ireno Yebuah Tiran. Na splošno nimate nič proti priredbam, se ne bojite, da bi »uničile« izvirno pesem?
Ne, še vesela sem jih. Vsak izvajalec ima drugačno interpretacijo. Ko smo mi peli na festivalih, je bila celo praksa, da sta po dva pevca pela isto pesem, vsak po svoje. Enkrat sem na povabilo Vite Mavrič pela Lastovko skupaj s Tomijem Megličem. Tudi Noro misel sem z veseljem pela skupaj s Klemnom in Ireno. Zdi se mi, da je zelo lepo izpadlo. Klemen ima krasen glas, vse skupaj so dobro prilagodili, naši glasovi so usklajeni in se lepo zlijejo.
Slovenska popevka je bila v 70. letih na vrhuncu. Kdaj je izgubila svoj čar?
Njena zlata doba je trajala 13 let. Leta 1975 sem na Popevki pela pesem Vračam se Atija Sossa. Zelo lepa pesem, a sem kar vedela, da se z njo vračam nazaj, da je konec nekega obdobja. Takrat sem bila noseča s sinom Andrejem in sem v Hali Tivoli že nastopala z vidnim trebuščkom. Po tistem se je začela vsesplošna kriza, govorili so, da se to ne izplača več, da popevke ne bodo več podpirali, da je vse skupaj prenasičeno, glasbeniki pa preutrujeni ... Morda tudi ni bilo več zamisli, ne vem, kaj je bilo. V glavnem, potem se je to skazilo in počasi poniknilo. Mislim, da so bili za propad v resnici krivi rockerji. Prodrli so na prizorišče s svojimi modernimi besedili in ritmi, tako kot so v Angliji Beatli pometli z dotedanjimi standardi.
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!
