Black Album Metallice je glomazen mutant metala in hard rocka, ki je z brezčasno produkcijo in prgiščem uspešnic izstrelil bend v mainstream in ustvaril eno najprepoznavnejših blagovnih znamk na planetu. Črni monolit še danes velja za najbolje prodajano ploščo zadnjih treh desetletij.
Konec osemdesetih je zasedba iz San Francisca uživala kultni status pri metalcih – Master of Puppets iz leta 1986 danes velja za naj album ere thrash/speed metala. Čeprav je skupina šla skozi pekel. Cliff Burton, basist in generator idej, je umrl v prometni nesreči med turnejo leta 1986. S prihodom basista Jasona Newsteda je izšla plošča ... And Justice For All (1988), z dolgimi kompleksnimi skladbami, ki je produkcijsko izzvenela šibko. Po uspešni turneji so spoznali, da se je publika med dolgimi izvedbami dolgočasila, vse bolj jih je navduševal bazični pristop AC/DC, za maksimalni učinek bi morale biti skladbe krajše, udarnejše, enostavnejše. In nositi energijo živih nastopov, ki jim je na diskografiji še ni uspelo zabeležiti.
Kitarist/vokalist James Hetfield in bobnar Lars Ulrich sta zato kontaktirala Boba Rocka, producenta albuma Dr. Feelgood Motley Crue – čistega, glasnega, udarnega, ravno prav zlikanega albuma. Poleti leta 1990 so se zaprli v studio in takoj trčili. Rock je bil studijski veteran z jasno sliko, kako uresničiti ambicijo perfektnega albuma, Hetfield in gobezdavi Ulrich sta imela ustaljen način dela in si nista dovolila ugovarjati. Rock je pritiskal v piljenje skladb in vokalnih linij, Ulrichu je mukoma dopovedal, da morajo bobni peljati glasbo in ne slediti Hetfieldovi ritemkitari, Newstedu pa, naj igra kot basist in naj ne kopira kitarske linije. Bend je prvič snemal hkrati v istem prostoru in ne vsakega inštrumenta posamično.
Več preberite v aktualni številki revije Vklop!
