Želite povratek Oasis? Malček bo treba počakati, čeprav se bo to v naslednjem desetletju nedvomno zgodilo. Starejši od bratov Gallagher na koncertih igra precej njihovih skladb, zvečine tiste, ki jih je pel že na njihovih ploščah, in se ob tem vidno zabava. Res, da nastopa v manjših dvoranah, a glede na bančni račun večjih niti ne rabi.

Nekje sredi nastopa v dunajskem Gasometru je 2500-glava množica spontano začela prepevati Live Forever, enoglasno in glasno, kot na nogometni tekmi. Gallagher je navrgel izraz, ki je bil mešanica cinizma in navdušenja, poslušal celotno kitico in nato dejal: »Super, besedilo znate na pamet. Jaz pa znam to skladbo odigrati, a je ne bom. Raje vam bom odigral The Mexican. Ali v tem mestu živi kaj Mehičanov? Ti si iz Mehike,« je s prstom pokazal nekoga. »Nisi.« Zapuščina nekdanje skupine, v kateri je napisal vse uspešnice (razen Songbird, če smo dlakocepski), je nekaj, kar bo starejšega Gallagherja spremljalo celotno solistično kariero. Ne da bi ga to motilo, ne nazadnje je na slavnih petnajst let benda ponosen in kljub večdesetmilijonskim ponudbam za povratniško turnejo preponosen, da bi zakopal bojno sekiro z bratom (in pevcem) Liamom. Kot solist izdaja plošče, s katerimi že v prvem tednu posega po vrhu angleške lestvice, glasbeno pa na njih dominirajo »polbalade«, melodično všečne pesmi v maniri takšnih, kot so jih Oasis snemali takrat, ko je za mikrofon stopil sam ali pa je na koncertih akustično predrugačil kakšno drugo, medtem ko je Liam stopil v zaodrje po pivo. Že od konca Oasis ga spremlja ista zasedba High Flying Birds, profesionalni glasbeniki z odlično muzikaličnostjo in pomanjkanjem karizme. Toda, te bend ne rabi, če ima na kitari in za mikrofonom takšno starosto, kot je 48-letni Gallagher starejši.

Več v novi številki Vklopa!