V začetku leta je ob dvajsetletnici ukvarjanja z glasbo z dvajsetimi slovenskimi izvajalci posnel DVD, katerega izkupiček je šel v blagajno za nakup inštrumentov. Nato se jim je pridružil predsednik Borut Pahor in na koncertu v predsedniški palači sedel za bobne. Po desetih mesecih glasbenih delavnic, nastopov in okroglih miz po osnovnošolskih učilnicah je dan pred intervjujem obdaril dvajseto šolo, tisto, v kateri je nekdaj sam gulil klopi. Ujeli smo ga po nastopu v Murski Soboti. »S prodajo DVD-jev, keksov in vstopnic smo danes zbrali okrog 500 evrov,« je pripomnil ponosno. »To pomeni ena bas kitara, ena električna kitara in ena akustična kitara. Sklenjeno imamo neke vrste sponzorsko pogodbo, da kupujemo inštrumente po načelu, če plačamo dva kompleta bobnov, tretjega dobimo zastonj. Kul, ane?«

Ali imamo Slovenci veliko srce?

Hm, ja in ne. Vedno so izjeme. Ponavadi imamo veliko srce za druge ljudi, ko nekdo želi pomagati nekomu od drugod. Takrat radi opozarjamo, da bi bilo boljše, če bi imeli več posluha za težave domačih ljudi. Po drugi strani sami sebe izključujemo, saj nismo toliko socialni, kot kaže. Eni nočejo delati in izkoriščajo državo s socialno pomočjo. Slovenija pa je tako majhna, da se to zelo hitro kaže v številkah, znajdemo se v slepi ulici in nato se vse vrti v istem začaranem krogu.

Več v novi številki revije Vklop!