Springsteenov jojo med polnokrvnimi rockovskimi ploščami in introspektivnimi akustičnimi albumi je tokrat menjal ritem. Working on a Dream prihaja dobro leto po albumu Magic, na katerem je manj posrečeno nadaljeval zdravljenje ameriške duše po 11. septembru.
Časi so se spremenili – v Beli hiši sedi nov predsednik, val optimizma se navkljub recesiji širi po ZDA, Boss pa se začuda ni navdihnil s trenutno situacijo, temveč se je nostalgično vrnil v zlate čase Amerike. Working on a Dream je najbolj pop obarvan album po plošči Born in the USA (1984). Odpira ga countryjevska balada Outlaw Pete, ki zveni v refrenu grozljivo podobno pesmi I was Made for Loving You, eni najnadležnejših uspešnic iz arzenala Kiss (!). V tem pogledu gre za nenavaden album, poln sončnih spevnih refrenov, lahkotne romantične tematike (Queen of the Supermarket, This Life), poklonov sodobnikom, kot sta Bob Dylan (Tomorrow Never Knows) in Tom Petty (What Love can Do). Produkcija je prav tako zloščena, vplive zgodnjih Beach Boys in Phila Spectorja je slišati povsod. V trenutkih polnega zamaha zveni tipični zvočni zid E Street Banda, vključno z nezgrešljivim saksofonskim vložkom Clarencea Clemonsa, kot … E Street Band. Najboljši trenutek se skriva proti koncu plošče, kjer Springsteen v skladbi The Wrestler, spisani za film Rokoborec z Mickeyjem Rourkom, ob akustični kitari s stisnjenimi zobmi interpretira zgodbo o človeku, ki je izgubil vse. Amerika je danes v drugačnem položaju kot v zlatih dnevih kulturne in gospodarske ekspanzije leta 1984. Springsteen s ploščo opominja, da nekdaj stvari niso bile tako slabe kot še pred letom dni, ko je bil ameriški potni list razlog za sramoto.
Columbia/Menart
