Tito & Tarantula so tisti bend, ki v filmu Od zore do mrake (From Dusk Till Down) v beznici na mehiški meji, nudijo glasbeno spremljavo za seksi ples Salme Hayek, s katerim očara Georga Clooneya, Quentina Tarantina in v manjši meri Harveya Keitla, preden se večina pristotnih spremeni v leglo vampirjev. Legendarna scena v kultnem filmu je bila dovolj, da je mehiška skupina, sicer ustanovaljena v Los Angelesu, dobila dovolj pozornosti, ki jim je omogočila precej uspešno kariero – nekoliko ironično, predvsem v centralni Evropi.
Na mariborskem ŠTUKu, enem najboljših klubskih prizorišč pri nas, so se drugič predstavili slovenskemu občinstvu. Pred dvema letoma so nastopili v mariborski Pekarni, tokrat, ob promociji nove plošče Back into the Darkness, pa so stopili na oder večjega, dodobra polnega prizorišča. Skupino, ki precej redno menjava člane, vodi karizmatični Tito Larriva in glasbeniki še vedno izgledajo kot, da so stopili iz tistega filma.
Največ pogledov poleg robustnega Tita pleni potetovirana basistka Carolina "Lucy LaLoca" Lippy, ki se ves čas nastopa pozibava v ritmu glasbe. Skupina je v Maribor nepričakovano prispela namesto ob zgodnjih popoldanskih urah šele tri ure pred nastopom, odpovedala vse pogovore z novinarji in se vidno zmatrana pojavila na odru malo po deseti zvečer. Koncert se je začel z In My Car z nove plošče, se ošrknil po manj znanih starejših skladbah in se do prve polovice nastopa osredotočil na izbrani material iz nove plošče. Po vedno bolj toplem odzivu, se je tudi bend na odru vidno sprostil in Larriva je večkrat ogovoril občinstvo – v angleščini, španščini in z nekaj frazami tudi v slovenščini. Ker je velika večina njihovih oboževalcev doma v Nemčiji, je tudi nemškemu trgu posvečena Fraulain (resnična zgodba o srečanju s prostitutko, ki je pod kiklo pravzaprav moški) izzvenela razigrano in zafrkantsko, If You Love Me pa kot pop štikelc iz šestdesetih. Vrhunec prve polovice nastopa je bila nosilna skladba iz aktualnega Rodriguezovega filma Machete, drugi presežek je bil zlovešče drveči Monsters, največ odziva pa je po pričakovanju izvabila zasanjana After Dark iz prej omenjene ključne scene filma Od mraka do zore. Zdaj že prepoteni Larriva je na oder povabil tiste iz prvih vrst in dobrih deset minut pozneje je bila skupina obkrožena z obiskovalci, ki so poplesavali v hipnotičnih ritmih največje uspešnice. Do prvega in edinega dodatka, je prišla tudi obljuba o ponovnem obisku Slovenije, ravno zaključni del pa je bil manjši antiklimaks celotnega večera. Med slišanim ni bilo When You Cry, verjetno najbolj seksi momenta celotne diskografije, smo pa dobili precej razglašeno in klišejsko La Bambo, ter čisto na koncu še Anarchio, špansko predelavo Anarchy in the UK, s katero so Sex Pistols strašili konec sedemdesetih. Anarchia ni zveneli niti anarhistično, niti punkovsko, niti agresivno in večer se je zaokrožil precej medlo.
Za videogalerijo kliknite tukaj.
Za fotogalerijo kliknite tukaj.
