Th ömas Vikström, aktualni pevec švedske simfo metal zasedbe Therion je prav prisrčen možakar. 40-letnega pevca z opernim glasom, ki se na odru rad našemi, smo zmotili med kofetkanjem jutranje kave na njegovi terasi. Therion se 8.novembra vračajo v Ljubljano, kjer bodo v Kinu Šiška predstavili novo ploščo Sitra Ahra.
Pozdravljen. Od kje kličeš?
Iz Stockholma.
Kako je tam? Mrzlo kot pri nas?
Ratuje mrzlo, a danes je čudovit sončni dan. Pravkar sedim s sosedom na moji terasi in pijeva kavo. Kako je pri vas?
Mi imamo trenutno britansko vreme.
Kaj res? V Sloveniji sem bil pred dvema letoma. Snemal sem ploščo z vašo skupino Fireine.
Res je, album Maya. Vem, da nisi tako dolgo v skupini, a zanima me, če ste se kdaj pogovarjali zakaj se je ime skupine spremenilo iz Megatherion v Therion?
Mislim, da je boljše zvenel Therion. Mogoče je šlo za predolgo ime. Mogoče so se bali, da zveni preveč podobno Megadeth. Ne vem, saj jih nikoli nisem vprašal.
Kaj je z leti zapeljalo skupino v simfonični metal, saj so na začetku preigravali brutalni death metal?
Mislim, da je Christopher bil od nekdaj zaintersiran v klasično glasbo in velike skladetlje. Kolkor vem, je slučajno začel ustvarjati v takšni maniri. Šlo je za naravno evolucijo, ni šlo za načrtovano početje. Christopoer je zanimiv človek, saj se je sam naučil brati in pisati note, večina ljudi za to rabi nekaj let rednega šolanja.
A znaš tudi sam brati note?
Ja, nekaj malega. Nisem tako hiter kot Christopher.
Uradno si drugi pevec skupine. Kako si sprejel povabilo? Je bila kakšna posebna avdicija?
Bil sem navdušen. Nameravali smo odigrati edini koncert leta 2008 in sicer na Poljskem. Cristopher me je povabil na kosilo, bil sem prepričan, da bom dobil odpoved. Vprašal me je, če bi bil stalni član skupine, seveda sem bil takoj za. Zadovoljen sem, v boljši družini ne bi mogel živeti. (smeh)
Vem, da poznaš Slovenijo precej dobro. S slovensko skupino Fireine si posnel album Maya.
V Ljubljani smo s Therion že nastopili leta 2007. Pred dvema letoma me je poklical slovenski bend, če bi gostoval na njihovi plošči. Običajno takšna vabila ne sprejemam, ker so bendi grozljivo slabi. Toda ti so bili res dobri. V Sloveniji smo preživeli dva čudovita tedna. Imate majhno, prisrčno in udobno deželo. Hrana je odlična. Šli smo v Postojnsko jamo in predjamski grad. Vem pa tudi, da imate burek. Prav zlorabljal sem burek, ko sem bival pri vas! (smeh)
Tako kot večina tujcev, ki ga odkrijejo! (smeh)
Zdelo se mi je čudno, da nekateri zraven pijejo jogurt.
Tudi jaz.
Res? Naslednjič ga moram poskusiti v tej kombinaciji!
Nekaj koncertov ste odigrali ob spremljavi velikega orkestra. Se kdaj sprašujete ali ne bi bilo primerneje imeti vse te inštrumente na klaviaturah, namesto da s sabo vlačite celo gručo tečnih glasbenikov?
Običajno ne vozimo s sabo simfoničnega orkestra, le občasno. Logistično bi bilo skoraj nemogoče imeti spremljavo simfonikov, poleg tega, da bi bil to res velikanski finančni zalogaj. Veliko raje klasične inštrumente posnamemo na klaviature, tako kot smo to naredili ob zadnjem obisku Slovenije.
Vaša besedila so precej kompleksna in obsežna. Si kdaj želite, da bi raje peli o žuru in puncah kot o teh kompleksnih mističnih tekstih?
To si mislim vsakič, ko se jih učim! (smeh) Ne bi pa bilo primerno, če bi Therion prepevali o temah, ki jih omenjaš. Imamo zanimiva in globoka besedila. Besedila nam piše pesnik Thomas Carlson. Zato so zanimiva, ker nastajajo z njegove pesniške perspektive. Ko jih združimo z glasbo je rezultat presunljiv.
King Crimson so imeli podoben pristop, ko jim je besedila pisal pesnik Peter Sinfield. Ni bil član benda, temveč zunanji sodelavec.
Zanimivo. Thomas Carlson je profesor teh tematik o katerih pojemo. Gre za zelo skrivnostno osebo, sam ga nisem nikoli srečal.
Resno? A gre za pravo osebo ali le psevdonim nekoga drugega?
Zdi se mi, da je prava oseba. Njegove fotografije lahko najdete v spletu.
Kariero si začel v gledališču. Kaj je bila tista prelomnica, ki vas je zapeljala v glasbeni svet?
Tega se spomnim kristalno jasno. Kot otrok sem videl kratki izsek koncerta skupine Kiss in to me je vrglo iz tirnic. To sem si želel! Moj oče je bil operni pevec. Njegovo občinstvo ni kričalo, vedno so mu namenili spoštljivi aplavz. A pri Kiss so punce vreščale. To je bilo veliko bolj kul! Od tistega dne je bila rock glasba moja edina alternativa. Prvi bend sem ustanovil v tretjem razredu s fanti iz šestega razreda. Imenovali smo se Ghosts. Prvi nastop smo imeli v učilnici, igrali smo tri skladbe. Vedno sem imel nekakšne glasbene projekte. Pri osemnajstih sem ustanovil bend Talk of the Town. Imeli smo velikansko uspešnico s skladbo Free Like an Eagle. Bili smo kot Backstreet Boys težkega metala.
Dobri dnevi, ha?
Najboljši dnevi. Takrat sem še dobro izgledal! (smeh)
Nov album Therion se imenuje Sitra Ahra. Kako bi ga opisal? (intervju je nastal pred uradno izdajo plošče, op.a.)
Ta album je po mnenju oboževalcev, ki so ga že slišali, podoben zvoku plošč Lemuria in Sirius B. Na njem je veliko sledi sedemdesetih. Skladbe so precej eksperimentalne in razgibane. Na skladbi Land of Canaan so slišni vsi inštrumenti, ki jih poznam. Na drugi skladbi je slišen otroški pevski zbor. Gre za ploščo, ki je vredna svojega denarja.
Na njej je tudi skladba 2012. Je to v kakšni povezavi z istoimensko konceptualno ploščo skupine Rush?
Ne. Navezuje se na majski kolendar, ki se nenadoma konča leta 2012. Ljudje še danes premlevajo ali se bo takrat zgodila apokalipsa.
Kaj pa misliš ti, da se bo zgodilo v letu 2012?
Upam, da ne apokalipse! Ker bi rad še živel! (smeh) Četudi pojemo o smrti, se je bojim. Mogoče so se maji zdolgočasili pri pisanju kalendarja in so zato nehali.
Kaj lahko pričakujemo ob prihajajočem koncertu?
Igrali bomo dve uri in pol in pokrili vsa obdbja benda. Te dni ravno debatiramo kakšno scenografijo bomo pripeljali. Slišim, da nastopamo v novi dvorani. Dobil sem slovenski hokejski dres, ki ga bom z veseljem oblekel za zadnjo skladbo. Pri nas v Skandinaviji smo mahnjeni na hokej.
Dajva presedlat na malček drugačna vprašanja. Kako te kliče družina?
Thömas.
V kateri dobi bi najraje živel, če bi lahko izbiral?
V sedemdesetih. To so bila brezskrbna leta. Odlična glasba, pa še takrat sem odkril čarovnijo mladih punc.
Kakšen si bil v šoli?
Zelo len. Nisem bil slab učenec, a len, to pa ja. Matematika me ni zanimala, sem pa bil zelo prijazen do učiteljev. Enkrat sem bil na zagovoru pri ravnatelji zaradi kajenja na stranišču. V šoli sem bil edini dijak, oblečen v pravega metalca. Jakna je bila polna našitkov bendov kot so Iron Maiden, Kiss in Queen. Nisem bil outsider, imel pa sem svoj slog. Bil sem vzoren v risanju in glasbi. Na teh področjih sem briljiral. Še danes rad slikam?
Res? A kdaj tudi razstavljaš svoje slike?
Ne, ne. Imam preslabo samozavest na slikarskem področju. Slikam zase, to me izpolnjuje.
Kaj lahko počeš, kar noben ne zna?
Precej dober sem v izgovorjavi besed od zadnje črke do prve. Če me vprašaš za ime postane Mortskiv Samöht. Zveni precej rusko. Tvoje ime postane Narim in delaš za revijo Pots Nizagam. Gre za popolnoma neuporabno zmožnost, a kaj čem? (smeh)
Si kdaj odpel kakšno skladbo eboran (narobe)?
Ne. Je pa dobra ideja!
Kaj je največja zmota, ki jo ljudje imajo o tebi?
Verjetno to, da bi moral biti diva. Nekateri si me tako predstavljajo, mogoče zaradi mojega izgleda. Ko me ljudje srečajo, se prepričajo, da je ravno obratno.
Mogoče zaradi Tarje iz Nightwish, ki prav tako prihaja iz Skandinavije in ima podoben operni glas.
Tarjo sem srečal v zaodrju nekega festivala. In moram povedati, da je bila zelo prijetna.
Kakšno je tvoje politično prepričanje?
Verjamemv individualizem. Čez dva tedna imamo volitve. Še vedno ne vem, kaj bi volil, ker imajo vsi nekaj dobrega. Nekoč sem nastopal na zasebni zabavi Socialdemokratske stranke. Ugotovil sem, da politiki ne živijo v realnem svetu. Obnašajo se kot, da so padli zi drugega planeta.
Pri nas je podobno. (smeh)
Bilo je precej strašljivo. Pustili so mi grenak priokus v ustih. Spremljam politiko, a nisem politično aktiven.
A hodiš na volitve?
Ja, seveda. To je tvoja državljanska obveznost. Če ne voliš, nimaš pravice jamrati.
Katera znana osebnost te je najbolj prevzela, ko si jo spoznal?
Gena Simmonsa sem srečal v baru v Oslu. Bil sem star osmenajst let. Tja sem prišel na koncert Kiss. Nekaj časa sem sedel zraven njega, preden sem ugotovil, da je to on. Povedal sem: »Zdravo, jaz sem Thomas iz Stockholma.« Dal sem mu kaseto z našimi demo posnetki. Vem, da je veliko govoril, jaz pa sem komaj spravil kaj iz sebe! (smeh) Danadanes nisem več tako nervozen, če spoznam koga, ki ga res globok spoštujem.
Kdaj si se nazadnje razjezil?
Danes zjutraj. Pripravljal sem si kavo in se brcnil v vrata. Res sem klel. Res hudo! (kolne po švedsko)
Najbolj nenavadna govorica, ki si jo slišal o sebi?
Da imam seksualna srečanja s puncami, v katerih si pomagam z biči in verigami. To ni res! To me sploh ne vzburja!
Najdražji nakup, ki si ga privoščil?
Enkrat sem ga res zaje**l. Zamenjal sem kitaro Gibson iz šestdesetih za palico za biljirad. Bil sem prepričan, da se bom začel ukvarjati z biljardom. Ko sem ugotovil zmoto, sem želel vrniti palico za kitaro, a prijatelj se s tem ni nikakor strinjal.
Kdaj si se zadnjič poiskal preko iskalnika google?
Pred dvema, tremi dnevi. Vsak, ki trdi, da tega ne počne, ta laže! Če si pevec moraš imeta nekaj tega egoizma in samovšečnosti v sebi.
In dobro frizuro!
Ja, točno tako! Na srečo imam še vse lase na glavi!
Mimi Inhof, foto: Mordor
