Ena najsvetlejših in najbolj tragičnih filmskih zvezd zlate dobe Hollywooda, Judy Garland, je bila zelo priljubljena igralka že od ranega otroštva, njena toplina in duh, skupaj z njenim bogatim in bujnim glasom, pa sta obiskovalce gledališč navduševala v številnih muzikalih.
Ne grem z odra!
Judy Garland se je rodila kot Frances Ethel Gumm 10. junija 1922 v Minnesoti kot najmlajša hči vodvilistov Ethel Marian in Franka Gumma. Bila je angleškega, malo škotskega in malo irskega porekla. Njena mati, ambiciozna ženska, nadarjena za igranje različnih glasbenih inštrumentov, je videla potencial v svoji hčerki že pri dveh letih, ko je mala Frances med enim od njihovih božičnih nastopov večkrat zapored zapela Jingle Bells, dokler je niso morali, brcajoči in kričočo, odvlekli z odra. Takoj zatem sta starša zanjo in njeni dve sestri Mary Jane ter Virginio pripravila plesno točko z naslovom The Gumm Sisters. Ker pa je mama vedela, da bo njena najmlajša hčerka nekoč postala največja zvezda, jo je kmalu umaknila z odra in sta skupaj potovali po Ameriki, kjer je sama nastopala v nočnih klubih, kabaretih, hotelih in gledališčih.
Pretenciozna mama
Njeno družinsko življenje ni bilo srečno, predvsem zaradi maminega nenehnega prizadevanja, da bi jo spremenila v zvezdo, pa tudi očetove prikrite homoseksualnosti. Družina Gumm je bila večkrat prisiljena zapustiti kraj bivanja zaradi afer njenega očeta z drugimi moškimi, občasno pa so morali živeti kar v svojem avtu. Septembra 1935 so bile molitve Gummovih, še posebej mame Ethel, uslišane, ko je Frances podpisala pogodbo z MGM, potem ko je Louis B. Mayer slišal njeno petje. Takrat je tudi spremenila ime iz Frances Gumm v Judy Garland, po priljubljeni pesmi iz 30. let Judy in filmskem kritiku Robertu Garlandu.
Končno jo jemljejo resno
Nedolgo zatem je sledila nova družinska tragedija, ko je novembra 1935 zaradi meningitisa umrl njen oče. Judy, ki do tarkat ni dobila nobene vloge, razen petja na radiu, se je po prihodu še ene talentirane punčare, Deanne Durbin, soočila z grožnjo izgube službe. Ker so vedeli, da ne morejo obdržati obeh najstniških pevk, so pri MGM zasnovali kratki film z naslovom Vsaka nedelja (1936), ki bi bil filmski test za dekleta. Kljub temu, da je bila v filmu boljša in jo je MGM obdržal, se je Judyina kariera uradno začela šele, ko je februarja 1937 na rojstnodnevni zabavi Clarka Gablea zapela eno svojih najbolj znanih pesmi, You Made Me Love You, med katero je Louis B. Mayer končno spoznal, kako nadarjeno pevko ima na plačilni listi.
Je za film, ni za film
Pred tem je njen filmski prvenec Harmony Parade (1936), v katerem je igrala najstniško hribovko, pustil viseti na robu prepada. Vendar se je MGM po njeni izvedbi pesmi You Made Me Love You lotil priprave različnih muzikalov za Judy. To je pri najstnici povzročilo precje stresa in studijski zdravniki so ji dali različne tablete, s katerimi bi premagala utrujenost na snemanju. Težava je predstavljalo tudi nihanje njene teže, zato so ji dali amfetamine, da bi dosegla želeno postavo. Od tu se jezačela spirala navzdol, ki je povzročila povzročila njeno odvisnost od tablet vse življenje.
Lev, pločevinko in strašilo
Leta 1939 je Judy zaslovela v Čarovnik iz Oza (1939), kjer je upodobila Dorothy, deklico siroto, ki živi na kmetiji na suhih planjavah Kansasa in jo tornado odpelje čarobni svet Oz na drugi strani mavrice. Njen prepričljiv nastop in čudovita izvedba njene najbolj znane pesmi Over The Rainbow sta Judy 29. februarja 1940 prinesla poseben kipec mladinskega oskarja za najboljšo vlogo mladoletnega igralca. Pred tem je bila del filmov o Andyju Hardyu, ki jih je zaigrala ob Mickeyu Rooneyu.
Zdaj ko je odraščala, je Judy začela hrepeneti po resnejših odraslih vlogah, namesto otroških, ki jih je igrala od svojega 14. leta. Začeli so jo zanimati moški in potem, ko je zaigrala v svojem zadnjem mladinskem filmu Ziegfeld Girl (1941) skupaj z glamuroznima lepoticama Lano Turner in Hedy Lamarr, se je Judy maja 1941 zaročila z glasbenikom Davidom Roseom, le dva meseca po njegovem ločitev od Marthe Raye. Kljub načrtovanju velike poroke je par pobegnil v Las Vegas in se poročil v zgodnjih jutranjih urah 28. julija 1941 s samo njeno mamo Ethel in očimom Willom Gilmoreom. A njun zakon je šel po gobe, saj sta jo David in MGM, potem ko so novembra 1942 odkrili, da je noseča, prepričala, naj splavi otroka, da bi ohranila svojo podobo dobrega dekleta. To je tudi storila, kar jo je preganjalo do konca življenja. Par se je razšel januarja 1943.
Ko pride Minelli
V tem času je Judy zaigrala v svoji prvi odrasli vlogi v Zame in moje dekle (1942) v prvencu Genea Kellyja. V nekaj tednih po razhodu z Roseom je Judy kmalu imela afero z igralcem Tyronom Powerjem, ki je bil poročen s francosko igralko Annabello. Njuna afera se je končala maja 1943, ko se je začela njena zgodba s producentom Josephom L. Mankiewiczem. Ta jo je spoznal v psihoanalizo in kmalu je začela sama odločati o svoji karieri, namesto da bi bila pod vplivom svoje gospodovalne matere in MGM. Z njim sta zaključila novembra 1943 in kmalu zatem je Judy nerada začela snemati Počakaj me v St. Louisu (1944), ki je postal eden njenih najbolj uspešnih filmov. Režiser Vincente Minnelli je na platnu prvič izpostavil Judyjino lepoto (pred tem so ji za hrbtom ves čas govorili, da je grda), saj ga je posnel v barvah in je bil njen prvi barvni film po Čarovniku iz Oza (1939). Pokazal je njene velike rjave oči in njene polne ustnice in po koncu snemanja aprila 1944 je med režiserjem in igralko vzplamtela ljubezen in kmalu sta živela skupaj.
Druga pot
Vincente je začel načrtno voditi Judy in njeno kariero, zaradi česar je postala lepša in bolj priljubljena pri občinstvu. Režiral jo je v Pod uro (1945) in prav med snemanjem tega filma je par na snemanju 9. januarja 1945 oznanil zaroko. Judyjina ločitev od Davida Rosea je bila dokončana 8. junija 1944 po skoraj treh letih zakona in kljub njeni kratki zvezi z Orsonom Wellesom, ki je bil takrat poročen s filmsko boginjo seksa Rito Hayworth, sta se z Vincentejem poročila junija1945. Tri mesece sta preživela na medenih tednih v New Yorku, nato pa je Judy ugotovila, da je noseča.
Tako je 12. marca 1946 v Los Angelesu v Kaliforniji Judy rodila hčerko Lizo Minnelli. To je bil vesel čas za par, toda Judy zaradi carskega reza in poporodne depresije več tednov ni bila sposobna delati, zato je veliko časa preživela doma v postelji. Kmalu se je vrnila na delo, a zakonsko življenje za Vincenteja in Judy, potem ko sta leta 1947 skupaj posnela Pirat (1948), ni bilo več enako. Judyjino duševno zdravje se je hitro slabšalo in začela je halucinirati in lažno obtoževati ljudi, zlasti svojega moža, zaradi česar je bilo snemanje nočna mora. Zapletla se je z ruskim igralcem Yulom Brynnerjem, a je Judy vendarle ozdravela in poskušala rešiti svoj propadajoči zakon. Nato je s plesno legendo Fredom Astairom posnela čudovit muzikal Velikonočna parada (1948), ki ji je prinesel uspešno vrnitev, kljub temu, da so Minellija odpustili kot režiserja. A nedolgo zatem se je Judyjino zdravje spet poslabšalo in je poskusila narediti samomor, prvega mnogih. Maja 1949 so jo odpeljali na rehabilitacijo, kar ji je povzročilo še dodatno stisko.
Težave na snemanjih
Kmalu se ji je stanje izboljšala in pogosto jo je obiskoval njen novi ljubimec Frank Sinatra, vendar Vincenteja ali Lize nikoli ni več veliko videvala. Po vrnitvi je Judy posnela V dobrem starem poletju (1949), ki je bil tudi Lizin filmski prvenec. MGM jo je medtem že suspendiral zaradi manjkanja na snemanju Plesalci z Broadwaya (1949), zamenjala jo je Ginger Rogers. Potem ko jo je na Annie, vzemi svojo puško (1950) morala zamenjati Betty Hutton, je bila Judy znova suspendirana, preden je posnela svoj zadnji muzikal za MGM, Summer Stock (1950) z Genom Kellyjem. Pri 28 letih je bila Judy že tretjič suspendirana, pri MGM so jo odpustili, kmalu pa je bila tudi drugič ločena.
Potem ko je Judy pristala v zvezi z medijsko osebnostjo, Sidneyem Luftom, je odpotovala v London, da bi zaigrala nastopila v legendarnem Palladiumu, kjer so jo sprejeli z navdušenjem in sama je rekla: »Začutila sem, da je to začetek novega življenje. Hollywood je menil, da je z mano konec, potem pa je prišla ta čudovita londonska priložnost.«
Oder kot odrešitev
Po ločitvi od Vincenta Minnellija 29. marca 1951 po skoraj šestih letih zakona je Judy s Sidneyem odpotovala v New York, da bi nastopila na Broadwayu. Z novim zagonom in življenjem na odru se je Judy ustavila februarja 1952, ko je zanosila. Pri 30 letih se je 8. junija 1952 poročila še v tretje, poroka je bila na prijateljevem ranču v Pasadeni. Njen odnos z mamo je bil do tega trenutka že zdavnaj prekinjen in po rojstvu svoje druge hčerke Lorne Luft novembra 1952 mami niti ni dovolila, da bi videla svojo vnukinjo. Mama Ethel je nato januarja 1953 umrla zaradi infarkta, zaradi česar je bila Judy spet psihično uničena in se je počutila krivo, ker se ni pravi čas pobotala z mamo. Po pogrebu je Judy podpisala filmsko pogodbo z Warner Brosom za predelavo filma Zvezda je rojena (1937), v katerem je igrala Janet Gaynor, ki je leta 1929 prejela prvega Oskarja za najboljšo igralko. Kmalu se je začelo snemanje, kjer se je zgodila afera z glavnim igralcem Jamesom Masonom. Prav tako se je spet začela dobivati s Sinatro, a najbolj važno je bilo to, da je bila po koncu snemanja spet opevana kot velika filmska zvezda. Dobila je Zlati globus za svojo briljantno in resnično izjemno igro v vlogi Esther Blodgett, pevke v nočnem klubu, ki je postala filmska zvezda, toda ko je prišlo do podelitve Oskarjev, ga je Judy izgubila proti Grace Kelly v The Country Girl (1954). Mnogi še danes trdijo, da bi morala Oskarja dobiti Judy, ne pa Grace Kelly.
Še eno nestabilno življenje
Judy je nadaljevala svoje delo na odru, 29. marca 1955 pa je rodila sina Joeyja Lufta. Kmalu je začela izgubljati svoje milijone zaradi moževe hude odvisnosti od iger na srečo in s stotinami dolgov, ki jih je morala plačati, sta Judy in Sidney začela viharno obdobje, v katerem je bilo kar nekaj vlog za ločitev. Leta 1961, pri 39 letih, se je Judy končno spet vrnila k svoji filmski karieri, tokrat z glavno vlogo v Nürnberška sodba (1961), za katero je prejela nominacijo za Oskarja za najboljšo stransko igralko, ki ga je dobila Rita Moreno za Zgodba z zahodne strani (1961). Njene bitke z alkoholizmom in mamili so pripeljale do tega, da je Judy vedno bolj polnila naslovnice revij in časopisov. Leta 1963 sta se Judy in Sidney končno dokončno ločila, 19. maja 1965 pa je bila njuna ločitev po skoraj 13 letih zakona tudi formalizirana. V tem času je Judy, zdaj stara 41 let, posnela svoj zadnji film Lahko bi še pela (1963) z Dirkom Bogardom. S četrtim možem Markom Herronom se je potem poročila 14. novembra 1965 v Las Vegasu, vendar sta se aprila 1966, po samo petih mesecih zakona razšla zaradi njegove homoseksualnosti. Zapletla se je tudi z mladim novinarjem Tomom Greenom, po koncu pa se je ustalila v Londonu in decembra 1968 začela hoditi z Mickeyjem Deanom, ki je vrtel glasbo. Zaročila sta se, ko je bila njena ločitev od Marka Herrona 9. januarja 1969 po treh letih zakona uradna in se še petič poročila 15. marca 1969. Nadaljevala je z delom na odru in se večkrat pojavila s hčerko Lizo.
Tragična smrt
Bilo je v času njenih koncertov v Chelseaju v Londonu, ko se je Judy neke noči opotekla v svojo kopalnico in umrla zaradi prevelikega odmerka barbituratov, droge, ki je vladala večjemu delu življenja. Umrla je 22. junija 1969, stara le 47 let. Njena hči Liza Minnelli je plačala njen pogreb, njen nekdanji ljubimec James Mason pa ji je izrekel ganljivo hvalnico. Še danes je ikona s svojimi slavnimi nastopi v Čarovnik iz Oza (1939), Počakaj me v St. Louisu (1944), Velikonočna paradi (1948) in Zvezda je rojena (1954). Komaj 1,52 metra visoka gospa je 1997 posmrtno dobila še Grammyja za življenjske dosežke, Ameriški filmski inštitut pa jo je uvrstil na osmo mesto ženskih filmskih legend Klasičnega Hollywooda. V svojem življenju je posnela tudi devet glasbenih albumov in v začetku šestdesetih imela tudi svojo televizijsko oddajo.
