Liffe – Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 34. izdajo. V Ljubljano že vrsto let prinaša izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov (Cannes, Rotterdam, Berlin, Benetke itd.) ter obenem opozarja na najpomembnejše dosežke domače kinematografije. Zvesto občinstvo (vsako leto med štiriinštirideset in petdeset tisoč obiskovalcev) narašča vse od ustanovitve festivala leta 1990.
Liffe je zasnovala in sedemnajst let programsko vodila Jelka Stergel, od marca 2007 pa je programski direktor in vodja filmskega programa v Cankarjevem domu Simon Popek. Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, pretežno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim občinstvom. Liffe podeli več nagrad (vodomec za najboljšega mladega avtorja; najboljši kratki film; nagrada občinstva; nagrada Fipresci …).
Leta 1992 je Mednarodno združenje filmskih producentov – FIAPF podelilo licenco Film Art Festu, ki se je leta 1996 preimenoval v Mednarodni filmski festival, 1998 pa v danes že uveljavljeni Liffe (Ljubljana International Film Festival). S to licenco je festival dobil potrditev, da izpolnjuje vse pogoje za uvrstitev na seznam uradnih svetovnih filmskih festivalov.
Liffe bo v 34. izdaji ponudil 89 celovečernih in 14 kratkih filmov.
Festivalska edicija 2024
Sekcija Perspektive, uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev, ki se bodo potegovali za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, bo ponudil raznolik nabor filmov iz številnih držav, od desetih jih štiri podpisujejo režiserke. Baskovski film 20.000 vrst čebel je opisal kot enega bolj poetičnih filmov v Perspektivah. Kos kos robida prinaša grenko-sladko zgodbo z gruzijskega podeželja. Irski film Lola je duhovita fikcija, ki je zanimiva tudi po formalni plati, ameriški film Reality prinaša realistično rekonstrukcijo resničnega dogodka, španski film Samsara, delno posnet v Laosu, je meditativen in melanholičen.
Ameriški film Sladki vzhod je programski direktor Simon Popek opisal kot ameriški neodvisni film v najbolj žlahtni tradiciji, grški Tišina 6-9 je odštekan film, ki prinaša skrivnostno, nadrealistično ljubezensko zgodbo. V filmu Totem družinsko rojstnodnevno praznovanje postane subtilno stičišče življenja in smrti, madžarski film Tri tisoč oštevilčenih opek je eden najmočnejših filmov letošnjega festivala, nemški film Zadnji večer pa je prvenec in je po Popkovih besedah temu primerno zelo energičen film.
Tekmovalni program
Tekmovalni program kratkih filmov Evropa na kratko so pripravili pri Društvu za uveljavljanje kratkega filma Kraken. Po besedah Juce Bonaca iz društva so pripravili tri sklope, ki sestojijo iz 14 kratkih filmov iz 15 držav. Zastopani so vsi filmski žanri, prisotni so tudi žanrski hibridi, vodilo izbora je bilo predstavitev evropskih kratkometražnih vrhuncev. V tekmovalnem programu sta tudi slovenska filma Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič in Škatla Tomaža Pavkoviča.
Sekcija Predpremiere bo ponudila filmske vrhunce, odkupljene za predvajanje po Sloveniji. Med njimi so Nesrečna bitja režiserja Yorgosa Lanthimosa, Niti besede Hanne Slak, Opazovanje Janeza Burgerja, Priscilla Sofie Coppola, Rdeče nebo Christiana Petzolda, Srečno naključje Woodyja Allena, Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki je tudi otvoritveni film letošnjega festivala, in Zelena meja Agnieszke Holland.
Sekcija Kinobalon, ki je namenjena otrokom in mladim in jo pripravljajo v sodelovanju s Kinodvorom, bo po besedah vodje programa za mlada občinstva v Kinodvoru Petre Slatinšek ponudila pet celovečernih filmov. Kinotripova mladinska žirija pa si bo ogledala pet celovečercev iz različnih programskih sklopov ter podelila nagrado mladinske žirije Kinotrip.
Retrospektiva, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko kinoteko, bo posvečena Francescu Rosiju in italijanskemu političnemu filmu. Kot je povedal urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel, je Rosi pomemben in velik, a tudi nekoliko pozabljen avtor. Retrospektiva bo poleg sedmih njegovih ponudila filme še nekaterih drugih italijanskih režiserjev.
Fokus je letos posvečen Argentini. Po Popkovih besedah bodo prikazali šest filmov z letošnjo in lansko letnico, vsi pa predstavljajo novo podobo argentinskega filma, ki je precej bolj komunikativna, kot je bil argentinski film v preteklosti.
Sekcija Kralji in kraljice bo ponudila stvaritve prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, sekcija Panorama svetovnega filma festivalske favorite s petih celin, Ekstravaganca, t. i. polnočni kino, raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine, sekcija Jadranska mreža festivalov bo ponudila šest filmov.
Spremljevalni program
V spremljevalnem programu je Popek med drugim izpostavil mojstrski delavnici Dragana Bjelogrlića in Hanne Slak ter javni posvet ob izidu Angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča. Poleg tega pa bodo na Liffu ob že omenjenih podelili še nagrado Fipresci mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije in nagrado občinstva zmaj.
V Ljubljani bo Liffe gostoval na šestih prizoriščih, poleg že omenjenih dvoran še v Kosovelovi dvorani CD, Kinodvoru, Slovenski kinoteki in Kinu Bežigrad. Z ostalimi lokacijami - Maribox Maribor, Anton Podbevšek Teater Novo mesto in Kino Union Celje - pa bo nagovoril tudi občinstvo zunaj prestolnice. Del programa - izbor 13 filmov - ohranjajo na VOD - video na zahtevo.
