Festival of mountain film Unnim v katalonskem Torellu sodi ob gorskih festivalih v kanadskem Banffu in italijanskem Trentu med največje tovrstne prireditve na svetu. V tekmovalni program se je letos uvrstilo le 30 filmov iz 17 držav.
V avgustu je Sfinga najprej prejela nagrado za najboljši alpinistični film na 7. Inkafest festivalu v Peruju, v oktobru pa nagrado za najboljši dokumentarni film na 19. Gorskem festivalu v slovaškem Popradu. Film je bil finalist tekmovalnega programa tudi v Banffu, kamor je bilo prijavljenih 310 filmov iz 34 držav, ter v angleškem Kendalu. Spomnimo tudi na 5. IMFFD v Ljubljani aprila letos, kjer je film prejel nagrado občinstva in posebno nagrado žirije.
Film Sfinga, ki sploh nima svojega distributerja temveč za to skrbi kar del filmske ekipe sam, je po Sloveniji obiskal že več kot 60 različnih krajev. S skromnim proračunom (100.000 EUR) ima do sedaj že 20.000 gledalcev. To je na primer nekaj tisoč več kot jih imajo trije zmagovalci (2008, 2009, 2010) Festivala slovenskega filma v Portorožu skupaj, čeprav so bila njihova (skupna) sredstva 40-krat višja.
Idejo za film o prvem preplezanju obraza Sfinge in prvi prosti osvojitvi te smeri je prispeval Tine Marenče, scenarij je napisal Gregor Kresal, režiral Vojko Anzeljc, zaigrali pa so alpinisti Gregor Kresal, Miha in Anže Marenče ter Miha Kajzelj. Pesem Narava so prispevali Siddharta.
Napovednik za film Sfinga:
|
O TRIGLAVSKI SFINGI Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti preko triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila t. i. Sfinga, 300 metrski gladki steber tik pod robom stene. Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma sredi 60-ih let uspešno upirala prvim osvajalcem. Leta 1961 je Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen obraz pa je ostajal nepreplezan, vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Skoraj trideset let kasneje, sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci še enkrat dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov. |
