Kralj Karel III. je moral na operacijo povečane prostate. Operacija je bila preprosta in je minila brez zapletov. Že po treh dneh se je pacient lahko vrnil v domače okolje, kjer pa bo še nekaj časa okreval. Časa za premišljevanje bo imel medtem na pretek. In okrog katere zadeve se vrtijo misli vladarja Karla III.? Premišljuje seveda o tem, kako hitro se lahko zdrav človek spremeni v bolnika. O tveganjih, ki jih za človeka njegove starosti predstavlja vsak, celo najpreprostejši zdravniški poseg. Predvsem pa razmišlja o svojih odgovornostih. Koliko časa mu bo služilo zdravje, da bo lahko svoje delo opravljal tako, kot ga je s svojim zgledom učila njegova pokojna mati kraljica Elizabeta II.? Kdaj bo zanj prišel tisti trenutek, ko se bo raje umaknil s prestola, kot da bi se zapisal v zgodovino kot šibak in neuspešen vladar? Sin William, ki je z začetkom vladavine kralja Karla III. postal prestolonaslednik, je pri podanikih zelo priljubljen. Mar ne bi bilo bolje, da se Karel umakne sinu, ki bo pomladil monarhijo in jo prilagodil času, v katerem živimo? Karlova odločitev ne bo lahka, pa naj jo sprejme takoj ali pa jo odloži v nedoločeno prihodnost. Veliko pa je seveda odvisno od tega, kako hitro bo okreval po operaciji in kako resno in zavzeto bo opravljal vse svoje dolžnosti. Če bo znal vsaj nekatere preložiti na ramena drugih članov kraljeve družine, predvsem pa na polno vključiti sina Williama, lahko abdikacija za zdaj še počaka.
