Bil je najdlje vladajoči monarh na svetu in tudi najbogatejši med vladarji, saj so njegovo premoženje cenili na trideset milijard dolarjev, to pa je kar desetkrat več od premoženja britanske kraljice Elizabete. Zadnje mesece je bolezen, zaradi katere je kralj živel kar na kliniki, v popolni zdravniški oskrbi, napredovala, dokler niso iz palače sporočili, da je kraljevo stanje nestabilno. Državljani Tajske, ki kralja častijo kot boga, so se množično zbirali pred palačo in bolnišnico. Oblečeni v rožnata oblačila, ker je bila rožnata menda srečna barva njegovega veličanstva, so goreče molili za kraljevo zdravje. Njihove molitve pa žal niso bile uslišane. Bolezen je bila močnejša in kralj Bumibol je umrl. Deželo sta preplavili globoka žalost in velika negotovost. Kralj namreč ni zapustil zaupanja vrednega naslednika. Njegov sin, ki bi bil najbolj upravičen do nasledstva na prestolu, je bolj kot po vladarskih sposobnostih znan po lahkoživosti in strasti do zapravljanja denarja. Vse to pa lahko popelje deželo v prihodnost, kakršne si Tajci gotovo ne želijo.