Čeprav igralec Evgen Car že vrsto let živi v Ljubljani, se še vedno redno vrača v svoj rojstni Dobrovnik. Tam ima tudi svoj vinograd, v katerem prideluje lastno vino, kakršnega je pil že cesar Franc Jožef. »Ko mi je oče predal vinograd s kletjo, me je vprašal, kakšno trto želim. Prijatelj enolog iz Maribora, kjer sem bil takrat v službi, mi je predlagal, naj vzamem 40 odstotkov laškega rizlinga, 40 odstotkov šipona in 20 odstotkov burgundca. Dejal mi je, da je takšnega pil že cesar Franc Jožef. In če je bil cesar zadovoljen, bom tudi jaz kot Car. To smo potem tudi posadili in še zdaj po 50 letih rojeva. Vino se imenuje Brandner – to je bil kletar Franca Jožefa, saj je že dovolj cesarjev in carjev,« nam je v smehu ob predstavitvi zvočne knjige Moja zgodba, ki je v njegovi interpretaciji nastala po istoimenskem avtobiografskem romanu, dejal Evgen.

Igralec je nekoč tudi sam dosti delal v vinogradu, zelo mu je pomagal tudi brat, zadnje čase pa to počne bratov zet. Evgen je najbolj vesel, kadar lahko s svojim vinom pogosti prijatelje in bližnje, vnuki pa imajo pri sedemnajstih, dvanajstih in štirih letih za zdaj raje grozdje. Z njimi se druži vsak torek, ko je njegov dan za kuhanje, kar počne že trideset let. Pripravlja najrazličnejše jedi, veliko pa se jih je naučil od stare mame, ki se je kuhanja dve leti učila pri nunah v Gradcu. »Moram reči, da se je dobro naučila kuhati. Po Dobrovniku so takrat govorili: 'Naj Carjeva skuha, ona iz nič naredi imenitno!' Nune so bile namreč zmeraj 'šparovne'. Mene ni prav učila kuhati, sem bil pa radoveden človek. Kot otroku mi je rada dala tudi za pokusiti in je zelo upoštevala, kar sem ji rekel. Sicer sem imel dve stari mami, sosedi sta bili in sta me obe vabili na kosilo. Zelo sem bil razvajen, zato sem bil pri enajstih letih, ko sem šel v šolo v Lendavo, še bolj nostalgičen. A sem vesel, da je bilo tako, kot je bilo.«