»Požarov v celoti ne moremo preprečiti, dogajali so se in se tudi bodo, veliko več pa bi lahko naredili pri preventivi. Z njo poskrbimo, da so posledice morebitnega požara dosti manjše. Zakonodaja na tem področju je mogoče ne ravno zaspala, vsekakor pa ne dohiteva razvoja in sprememb požarov. Sploh v notranjih prostorih, bodisi stanovanjskih ali poslovnih, imamo vedno več gorljivih snovi. Včasih je bil to en sam masiven les, danes pa se obdajamo s plastiko, nizkocenovnim pohištvom, ki je zasnovano na ivernih masah, lepilih in drugih bolj gorljivih snoveh. Vse to seveda poveča hitrost požarov in prej pride do požarnega preskoka na vse materiale. Več bi morali posegati po informacijski tehnologiji, ki nam je dostopna za javljanje požara in si jo lahko omislimo za malo denarja. Z njeno uporabo je požar prej opažen in prej pogašen, manjša pa je tudi možnost, da pride do tistega najhujšega,« poudarja Primož Osojnik. Protipožarni senzorji nam dandanes javljajo požar kar po brezžični (WiFi) povezavi. Samo nabaviti jih je treba in poskrbeti, da so v skladu s standardi.
Obdani smo s stvarmi, ki hitro gorijo
Premalo se zavedamo, da nas obdajajo stvari, ki hitro gorijo. Tudi za gasilce je to velika težava, nadaljuje Osojnik. »Ko gori plastika in sorodno, se pri tem sproščajo rakotvorne snovi, ki jih gasilci bodisi vdihavamo skozi dihala ali pa nas dosežejo skozi kožo. Tako tudi mi utrpimo večjo škodo, pa še naša oprema je bolj obremenjena. Vendar ni težava samo v plastiki. Velika grožnja za požare so prav tako baterije.« Kljub vsem ogrožajočim dejavnikom lahko za zaščito svojih domov pred požari še vedno največ naredimo sami. »Ko nismo doma, ne polnimo baterij, ne improvizirajmo z njimi, ne s podaljški in polnilniki, ne kuhajmo (štedilnik in pečica naj bosta ugasnjena!), tudi sušilni, pralni in pomivalni stroji naj delajo samo ob naši prisotnosti, da jih nadzorujemo. Pri elektroniki in baterijah je veliko večja verjetnost vžiga, zato jih ne puščajmo prižganih, kadar nas ni zraven,« svetuje.
Zgolj eno hidrantno omrežje ni dovolj
»Nisem strokovnjak za zakonodajo, vendar menim, da bi se morala ta na področju požarne varnosti nenehno posodabljati. Zelo pomembno je, koliko dajo podjetja na požarno varnost in varnost pri delu. V Sloveniji so podjetja, ki se tega zavedajo, žal pa tudi takšna, ki poskrbijo zgolj za minimum, včasih pa še tistega ne, in prav tam je večja verjetnost, da pride do požara.« Zakaj je zagorelo v tovarni v Teznem, raziskuje policija, naš sogovornik pa je omenil, da hidrantno omrežje takega požara ne prenaša, saj v njem ni dovolj vode. Na srečo jim je pri gašenju priskočilo na pomoč bližnje podjetje Surovina, ki jim je omogočilo, da so lahko vodo dovažali iz njegovega rezervoarja s tisoč kubičnimi metri vode.
Kako pa sicer ravnajo ob pomanjkanju vode pri gašenju večjih požarov? »Znajdemo se po svoje in pač gremo po ulici ali mestu do naslednjega hidrantnega omrežja, drugega, tretjega, zato traja malo več časa, da požar pogasimo. V takem primeru potrebujemo tudi več vozil. Zagotovo pa eno hidrantno omrežje za večji požar ne zadostuje našim potrebam,« odgovarja.
Sodoben požar se razvija do osemkrat hitreje
»Požari, o katerih beremo v zadnjem času, niso zgolj nesrečna naključja, temveč pogosto posledica kombinacije več dejavnikov – od neustreznega ravnanja, pomanjkljive požarne preventive do vse večje prisotnosti vnetljivih materialov v našem okolju. Čeprav se zdi, da je požarov več, je to lahko tudi posledica boljše medijske pokritosti in večje ozaveščenosti javnosti,« pa pravi Aleš Jug, vodja odseka za požarne raziskave in inovacije pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije, sicer tudi član izvedenske skupine IFSS – International Fire Safety Standards (IFSS) Coalition, ki jo je sklicala Organizacija združenih narodov z namenom posodobitve standardov za varstvo pred požarom.
Tudi on opozarja, da nas obkroža vedno več električnih naprav in predvsem litij-ionskih baterij (npr. v električnih skirojih, telefonih, prenosnih računalnikih), kar pomeni večje tveganje za požare. »Te baterije so lahko zelo nevarne, če so poškodovane, pregrete ali neustrezno polnjene.« Za nameček pa se v sodobnih domovih in poslovnih prostorih uporabljajo številni sintetični materiali, ki hitro zagorijo in oddajajo strupene pline, opozarja sogovornik. »Plastični materiali, ki se pogosto uporabljajo v pohištvu, oblačilih in igračah, lahko pripomorejo k hitremu širjenju požara. Požari v sodobnih domovih se razvijajo veliko hitreje kakor v preteklosti. Raziskave organizacije Underwriters Laboratories (UL) so pokazale, da lahko sodoben požar doseže popolno razvitost do osemkrat hitreje kakor požari v domovih, grajenih pred nekaj desetletji. V preteklosti je imel človek v povprečju 17 minut, da je pobegnil iz goreče hiše, danes pa je ta čas skrajšan na od tri do štiri minute.«
Nevarne plišaste igračke
Igrače vsebujejo veliko sintetičnih materialov (poliester, poliuretanska pena, plastika), ki gorijo hitreje in sproščajo več dima in strupenih plinov kakor tradicionalni naravni materiali, kot sta les in bombaž, razloži Aleš Jug. »Če igrača pride v stik z virom toplote ali plamenom (npr. sveča, iskra iz električne naprave, litij-ionska baterija v igrači), lahko začne tleti in postopoma zaneti požar. Poleg tega lahko nekateri materiali pri gorenju sproščajo strupene pline, ki povzročajo dodatno nevarnost.«
Moderne hiše močneje gorijo
Ob požaru je odprt tloris vašega doma lahko še dodatna težava. »Sodobna arhitektura pogosto vključuje odprte prostore brez sten, kar omogoča hitrejše širjenje ognja in dima. Zaradi hitrejšega razvoja požarov je še toliko bolj pomembno, da:
1. Imamo delujoče dimne detektorje v vseh prostorih, saj lahko že nekaj sekund zgodnejšega opozorila pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
2. Poznamo izhodne poti in imamo izdelan načrt evakuacije, ki vključuje tudi družinske člane in otroke.
3. Uporabljamo gasilne aparate in druge varnostne ukrepe, saj začetne faze požara pogosto omogočajo hitro ukrepanje, če imamo ustrezno opremo pri roki.
4. Zmanjšamo količino vnetljivih materialov v domu, na primer s previdno izbiro pohištva in tekstila.
In nikar ne pozabite: nepravilna uporaba električnih naprav, nezadostno prezračevanje ali pomanjkljivo vzdrževanje dimnikov in električnih instalacij prav tako povečuje tveganje za požar, še opomni sogovornik. Gasilni aparat, požarna odeja in javljalnik dima bi morali bolj kot kadarkoli prej postati nekaj običajnega v naših domovih.
Kako ukrepati, če zagori pri vas doma?
»Dobro je, če sta takrat doma dve osebi. Ena naj poskuša pogasiti požar, če se ta ni že razširil, druga pa naj nemudoma pokliče na pomoč 112. Če je požar prevelik, da bi ga lahko sami pogasili, takoj zapustimo prostor in se z družinskimi člani in morebitnimi hišnimi ljubljenčki umaknimo na varno. Če živite v stanovanjskem bloku, je treba na požar opozoriti tudi vse stanovalce bloka in poskrbeti za njihovo evakuacijo,« pojasnjuje Primož Osojnik, poveljnik gasilske brigade Maribor.
Zmanjšajmo tveganje za požar!
Sodobni domovi in poslovni prostori so pogosto opremljeni s pametnimi napravami, električnimi polnilniki, večjo količino sintetičnih materialov in dodatnimi viri toplote. Čeprav imamo na voljo boljše varnostne sisteme in javljalnike dima, se tveganja povečujejo zaradi kombinacije hitrega življenjskega sloga, neustrezne rabe naprav in večje prisotnosti vnetljivih materialov. Aleš Jug našteje preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za požar:
1. Redno preverjanje električnih naprav in baterij. Ne preobremenjujte električnih vtičnic, uporabljajte certificirane polnilnike in ne puščajte električnih skirojev, koles ali telefonov na polnilnikih čez noč in brez nadzora.
2. Previdnost pri vnetljivih materialih. Sintetične tkanine, plastika in drugi gorljivi materiali lahko pripomorejo k hitremu širjenju požara. Izogibajte se svečam v bližini tekstila, igrač in drugih vnetljivih predmetov.
3. Uporaba javljalnikov dima in gasilnih sredstev. V vsakem domu in poslovnem prostoru bi morali biti nameščeni požarni alarmi in gasilni aparati, ki so redno vzdrževani.
4. Ustrezno ravnanje z odpadki in ekološkimi otoki. Ne odlagajte gorljivih snovi in litij-ionskih baterij med mešane odpadke. Te baterije lahko povzročijo vžig smeti, kar je pogosto vzrok za požare na eko otokih.
