Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi z zdravilom, potem ko ga uporabimo in njegove presnovke izločimo? Prav tako kot vse drugo, kar se znajde v naši kanalizaciji, gre skozi čistilne naprave in od tam v vode. Zakroži ter se vrne v naše vodovode. Zdravil porabljamo čedalje več, s tem pa je tudi okolje čedalje bolj obremenjeno. Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo že deset let izvajajo raziskave o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah v Sloveniji ter spremljajo, kako ti lahko vplivajo na ljudi in okolje.
Na začetku poti odpadne vode, v čistilnih napravah, je onesnaženja seveda največ. V njih najdejo širok nabor zdravilnih učinkovin, predvsem analgetikov, zdravil za krvožilni sistem in sladkorno bolezen. Koncentracije so tam od nekaj mikrogramov na liter pa vse do sto. Reke in potoki nosijo s seboj iste snovi, le da so veliko bolj razredčene. V njih odkrivajokofein, sartane, antiepileptike, analgetike in protimikrobne spojine, kot je na primer sulfametoksazol, ki so ga našli v prav vseh večjih slovenskih rekah. Marsikaj od tega se najde tudi v pitni vodi. V kozarec si z njo ponekod natočimo tudi kofein, protimikrobni učinkovini azitromicin in sulfametoksazol ter analgetika paracetamol in tramadol. Na srečo so koncentracije nizke in neškodljive. Po normativih varne uporabe pri pitni vodi se tako tudi glede vsebnosti zdravil odrežemo bolje kot drugod po Evropi.
Postajamo zaradi njih neplodni?
Ekipa raziskovalcev želi predvsem ugotoviti, ali vse te spojine pomenijo grožnjo za okolje in ljudi ter kako veliko. Poglavitni problem je dvojen, pravijo. Na eni strani so zdravilne učinkovine zelo aktivne že v manjših količinah, kar je razumljivo, saj to od zdravil tudi pričakujemo. Na drugi strani pa jih je v vodi veliko različnih. Njihovi učinki na žive organizme pa se lahko seštevajo ali celo množijo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 7. maj, 2024.
