Gre za rizartrozo oziroma osteoartrozo palčevega sklepa
Spoštovani gospod Sebastjan!
Niste zapisali, koliko ste stari. Leta so kar pomemben podatek. A naj ugibam: kot lahko razberem iz zapisanega, ste precej športen človek, ne več rosno mlad; rekla bi, da ste prekoračili štirideseto, verjetno še kakšno desetletje več.
Pišete: »Kadar postavim dlani pravokotno na roko ...« V mislih imate dlan v odnosu do podlahti, kajne? To lahko pomeni, da roko oziroma dlan upognete navzdol ali pa jo iztegnete in potisnete navzad; predvidevam, da imate v mislih ta položaj, ker se le tako lahko oprete na roko, kot je potrebno pri izvajanju sklec. V resnici sicer pri nobenem od teh položajev običajno ne dosežemo polnih 90 stopinj, a to niti ni pomembno.
Če bi šlo za prvi primer – za upogib, se lahko po nekaj sekundah – če v takem položaju vztrajamo – pojavi mravljinčenje v prstih, zlasti prvih treh (v palcu, kazalcu in sredincu). Pri napredovalih spremembah sodi sem tudi nočno prebujanje zaradi bolečin v rokah. V tem primeru je dobro opraviti elektromiografski pregled (EMG), ki potrdi klinično diagnozo: sindrom zapestnega prehoda (oziroma karpalnega kanala, kot lahko pogosto slišimo). To se dogaja zaradi stisnjenega medianega živca, ki poteka skozi zapestni prehod. Zelo pogost vzrok so zadebelitve kosti, ki so posledica degenerativnih oziroma starostnih sprememb, do katerih prihaja z leti. Tu je najučinkovitejša oblika zdravljenja majhen kirurški poseg, pri katerem se zapestni prehod sprosti.
A ker pišete o težavah pri sklecah in dvigovanju iz bazena, pri čemer se je treba opirati na roke, vam pa to bolečina otežuje, če že ne preprečuje, bi rekla, da imate v mislih povsem iztegnjeno dlan. Tako vsaj ta gib opisujemo v medicini.
Rentgenska slika naj bi bila brez posebnosti, tako pravi vaša zdravnica. To pomeni, da so vidne vse zapestne koščice in nobene novotvorbe. A vi pišete, da tipljete trdo, bolečo kroglico »na sredini zapestja«. Izostreno oko rentgenologa bi po vsej verjetnosti odkrilo degenerativno spremenjen sklep, ki ga tvorita prva dlančnica oziroma njena baza in zapestna koščica, ki se imenuje trapezium. Ta sklep (ki mu strokovno rečemo tudi prvi karpometakarpalni ali trapeziometakarpalni sklep) je zelo gibljiv in palcu omogoča dober oprijem. Boleča točka je na notranji (volarni) strani zapestja; najbrž ni čisto na sredini, ampak je pomaknjena rahlo proti palcu. Domnevam, da so degenerativne spremembe pri vas na začetni stopnji, zato na rentgenski sliki še ni opaziti pomembnejših odstopanj. Pojav ima svoje ime, diagnozo: gre za rizartrozo (rhizarthrosis), to je osteoartrozo palčevega sklepa; v anglosaksonskih deželah se uporablja izraz osteoartritis.
Kaj lahko storite?
Ko je sklep vnet in boli, tudi ko se ne opirate na roko, na začetku pomagajo nesteroidni antirevmatiki. Učinkovitejša je blokada sklepa, ko vam fiziater, ortoped ali, še bolje, kirurg plastik v boleči sklep vbrizga protivnetno ali protibolečinsko zdravilo. Včasih se priporoča posebna opornica za palec, ki varuje sklep pred prevelikimi obremenitvami, mu daje oporo in ga tako razbremenjuje pri intenzivnejšem delu z rokami. Na začetni stopnji ima lahko nekaj učinka tudi fizikalna terapija, na primer laser ali terapevtski ultrazvok.
Ker gre za proces, ki postopno napreduje, se lahko zgodi, da je funkcionalnost roke sčasoma bistveno okrnjena in je rešitev kirurški poseg. Izbira posega je, kot pri fizikalni terapiji, stvar presoje, ki je odvisna od klinične slike: lahko se izbere artroskopsko rekonstrukcijo sklepa, artrodezo – to je zatrditev sklepa, ali pa artroplastiko – vstavitev umetnega sklepa. Tudi to lahko opravi ortoped ali specialist plastične in rekonstrukcijske kirurgije.
Po vsem povedanem bi rekla, da nikakor niste tako daleč. Doletela vas je pač ena tistih sprememb, ki ji lahko prinesejo leta. A z leti tudi zorimo – in se žlahtnimo v modrosti. In prav ta nam pomaga, da znamo take neljube spremembe sprejeti. To je toliko lažje, če vemo, da niso usodne. Pomaga pa nam tudi – če oziroma ko je treba – ukrepati, kar v tem primeru pomeni najti ustrezno pomoč.
Vse dobro vam želim pri spopadanju s takimi nevšečnostmi in vas toplo pozdravljam.
Mag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine (fiziatrinja)
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
