Od žvečenja paličic do svinjskih ščetin in konjske žime, ljudje že tisočletja poskušamo kar najbolje poskrbeti za zdravje svojih zob. Nič čudnega, saj je včasih gnil zob lahko pomenil tudi smrtno grožnjo.
Bakterije, ki povzročajo bolezni dlesni, že nekaj časa povezujejo s smrtno nevarnimi boleznimi srca. Predvidevajo, da vstopijo v krvni obtok in potujejo do srca. To bi pojasnilo, zakaj se nekateri mikrobi iz zobnih oblog pogosto pojavijo v srčnih zaklopkah in srčni mišici.
Evropski znanstveniki zdaj raziskujejo, ali nas lahko dobra ustna higiena zaščiti tudi pred kroničnimi pljučnimi boleznimi. »Verjamemo, da vnetne bakterije v ustih ustvarjajo žepke med dlesnijo in zobom, razgrajujejo sluznico ter se širijo v srce in pljuča,« pravi dr. Randi Bertelsen z Univerze v Bergnu na Norveškem, ki vodi raziskavo, poimenovano BRuSH. V študiji spremljajo na stotine bolnikov, ki so jih v sorodni raziskavi zadnji dve desetletji spremljali glede zdravja dihal in ki so dali vzorce svojih dlesni pred približno desetimi leti. Spremljanje bolnika skozi čas lahko pomaga razkriti, ali je poslabšanje zdravja zob res uvod v pljučno bolezen. Dr. Bertelsen še posebej zanimata astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), dve neozdravljivi pljučni bolezni.
Pljučni bolniki imajo pogosto tudi parodontozo. »Za večino kroničnih pljučnih bolezni je značilno vnetje z veliko sluzi, ki otežuje dihanje,« pravi dr. Bertelsen. Znano je že, da imajo bolniki s hudo pljučno boleznijo, kot je KOPB, pogosto tudi hudo bolezen dlesni, vendar ni jasno, kaj nastopi prej. Povezavo bo projekt BRuSH raziskal tako, da spremlja mlade z blago do zmerno boleznijo dlesni. Zobozdravniki poskrbijo za zdravljenje parodontoze in pred posegom ter po njem odvzamejo vzorce sline in krvi. »Želimo ugotoviti, ali odstranitev bakterij pri sorazmerno mladi populaciji, preden imajo kakršne koli bolezni dihal, izboljša delovanje pljuč,« pojasnjuje dr. Bertelsen. Če odstranitev bakterij izboljša zdravje pljuč, bo to znak, da je ustna higiena veliko pomembnejša za zdravje pljuč, kot se je mislilo doslej. »Na Norveškem je zdravstvena oskrba brezplačna, obisk zobozdravnika pa zelo drag,« je povedala dr. Bertelsen, »mladi odrasli v svojih 20 morda ne hodijo na preglede, razen če je kaj narobe.« Čeprav je pri nas tudi zobozdravstvena oskrba načeloma brezplačna, je to v praksi čedalje manj res in za povprečnega Slovenca gotovo velja, da gre k zobozdravniku šele takrat, ko v ustih zaboli. To pa lahko vodi v kopičenje bakterij, ki izločajo toksine, ki sčasoma škodijo zdravju pljuč in lahko spodbujajo pljučne bolezni. Parodontoza je pogosta bakterijska okužba, ki vključuje hudo vnetje dlesni in lahko celo uniči čeljustno kost, ki podpira zobe. Ocenjujejo, da več kot polovica odraslih Evropejcev trpi za neko obliko parodontoze, mnogi pa se tega niti ne zavedajo. Nekatere bakterije, ki jih najdemo v okuženih dlesnih in srčnem tkivu, pa proizvajajo spojino, ki povzroča še posebej močna vnetja in je prisotna tudi pri boleznih pljuč. Pri ščetkanju zob imejte zato v mislih, da obenem umivate tudi srce in pljuča.
Revija Janašt. 31, 2. 8. 2022
