Zima se resda še ni poslovila in marsikje po Sloveniji še leži sneg. A v tem obdobju leta navdušeni ljubitelji vrtov že začno načrtovati in urejati vrt za novo sezono. Prvi korak za preoblikovanje in novo zasnovo zelenjavnih in cvetočih gredic s trajnicami je skica na papirju. Tako bomo na zelenjavnih gredah lahko upoštevali kolobarjenje in dobro sosedstvo rastlin za čim boljši pridelek, vrt pa v celoti uredili tako, da bo čim prijetnejši za sprostitev. Strokovnjaki Kluba Gaia so nam pojasnili, kako se sploh lotiti preurejanja vrta, zelenice, sajenja grmovnic, žive meje ali celo postavitve vodnega motiva in skalnjaka.
-Kako se zgodaj spomladi lotimo načrtovanja in preurejanja domačega vrta?
S preoblikovanjem domačega vrta začnemo takoj, ko nam to dopuščajo vremenske razmere in zemlja ni več zmrznjena. Načrtovanja pa se seveda lahko lotimo že pozimi, ko imamo dovolj časa. Ko mraz popušča in zadiši po sončnih žarkih, se ljubitelji vrtnarjenja že podajo na vrtove. Že zdaj je čas, da razmislimo o prvih setvah, načrtujemo vrt v tekoči sezoni in se zato odpravimo v kakšen vrtni center. Tam si ogledamo nabor sort in poiščemo zamisli za uvajanje novosti. Takrat poiščemo tudi kakovostno seme za prve spomladanske setve.
-Ali je prvi korak skica gredic in posevkov?
Prvi korak je zagotovo skiciranje gredic. Pri taki skici je pomembno, da upoštevamo tudi vse kulture, ki so na vrtu rasle tudi prejšnje leto. Za uspešno pridelavo zelenjave si najprej naredimo načrt z ustreznim kolobarjem. Vrtnine iz iste družine naj bi na isto mesto prišle šele po štirih letih. Da bi si zapomnili zasaditve za vsa ta leta, si jih je najbolje zapisati ali narisati na skici. Tako lahko natančno sledimo načrtu kolobarjenja. S tem obenem preprečimo, da bi na koncu sajenja, ko v vrtu zmanjka prostora, plodovke spet prišle na isto gredo. Že zdaj je torej čas, da si pripravimo seznam vrst in sort zelenjave, ki jo bomo letos pridelovali. Čas pred toplejšimi sončnimi žarki je primeren tudi za razmišljanje o tem, kaj nam je lani na vrtu manjkalo. Zato je dobro, da si v zvezek zapišemo, kar bi si želeli pridelati letos. Pri načrtovanju nam bodo v veliko pomoč knjige in revije o vrtovih, nasvete pa lahko poiščemo tudi na spletnih forumih in samih prodajnih mestih. V veliko pomoč nam bo tudi pameten nasvet babice ali mame.
-Katera so osnovna pravila pomladnega urejanja vrta?
Pri pomladnem urejanju vrta se je prav gotovo treba držati ustreznega kolobarja in dobrososedskih odnosov. Pri načrtovanju je dobro, da načrt shranimo še za drugo leto. Tako bomo s kolobarjenjem ustrezno usklajevali dobre in slabe vrtne sosede. Dobro je, da se držimo vsaj triletnega kolobarja, priporočljivo pa je tudi, da je daljši. S kombinacijo dobrih sosedov in ustreznega kolobarja v vrtu preprečimo razmnoževanje bolezni in škodljivcev, ki navadno napadejo le neko vrsto zelenjave. Tako denimo na isto gredo leto za letom ne sadimo krompirja in paradižnika, saj s tem gotovo pripomoremo k povečanju krompirjeve plesni.
- Kako načrtujemo kolobar?
Kolobar načrtujemo tako, da na gredico najprej umestimo rastline, ki izboljšujejo rodovitnost tal. V to skupino sodijo stročnice, to sta grah in fižol. Sledijo največje požrešnice, kot so kapusnice, denimo zelje, cvetača in ohrovt. Za kapusnicami gojimo vrtnine iz družine razhudnikov, na primer krompir in paradižnik. Potem na gredo posadimo korenček, pastinjak, peteršilj. Nato so na vrsti špinačnice: blitva, špinača in rdeča pesa, ki je sorodnica blitve. Za njimi naj pridejo košarice, torej solata, radič, endivija, artičoka, črni koren. Pripravimo prostor še za bučnice, to so kumare, bučke, buče, lubenice, melone. Na koncu pa so čebulnice, to so čebula, česen, šalotka, por, drobnjak. Za gnojenje uporabljamo izključno organska gnojila, ki so še posebno primerna za kapusnice in plodovke.
-Kako spomladi zasnujemo zelenico?
Čas za zasnovo vrtne zelenice je konec marca in aprila. Uspešno pripravo in setev najprimernejše travne mešanice lahko opravimo tudi v maju. Najprimernejši čas za zasnovo nove travnate površine je april. Po obdelavi tal do globine 20 centimetrov površino izravnamo, odstranimo kamenje, plevele in podobno. Tla pognojimo z dolgodelujočim organskim gnojilom. Po setvi novo posejano površino pregrabimo, da se seme zmeša z zemljo, in povaljamo. Če nam težave povzročajo težka tla, denimo glinena, ilovnata zemlja, jih je treba pripraviti, da postanejo bolj zračna. Takrat jim dodamo izbrane kremenčeve peske in šoto. Lažja peščena tla pripravimo tako, da jim dodamo dolgodelujoče organsko gnojilo in šoto. Na prekislih tleh rad raste mah, zato je treba tako površino obdelati s sredstvom za odpravljanje kislosti tal. Za setev izbiramo kakovostne travne mešanice, ki imajo svoje posebnosti. Uporabite lahko travne mešanice za mešano, senčno, sončno ter izrazito sušno in vročo lege.
-Kako na novo uredimo ali preuredimo gredice, tako zelenjavne kot okrasne?
Pri urejanju zelenjavnih in okrasnih gredic je treba pomisliti tudi na organsko gnojenje, ki je prvi pogoj za zdrave rastline. Naj spomnimo na eno glavnih načel v ekološkem vrtnarjenju: ne prehranjujemo rastlin, temveč živi talni svet! V ekološkem vrtnarjenju uporabljamo samo organska gnojila. V organskih gnojilih se hranilne snovi topijo počasi, poleg tega pa organska gnojila tudi na splošno izboljšujejo rodovitnost tal. Z izbiro kakovostnega organskega gnojila v obliki pelet ne morete zgrešiti, saj je v njem visok delež suhe snovi, ne vsebuje semen plevelov, ima tudi stabilno sestavo, hranilne snovi pa so rastlinam na voljo več kot šest mesecev. Še posebno ga priporočamo za gnojenje gredic, kjer bomo gojili plodovke, to so paradižnik, paprika, buče, kumare, in kapusnice, kot so zelje, cvetača, brokoli, ohrovt. Uporabljamo ga tudi pri preostalih vrtninah.
-Kako je priporočljivo zastirati tla, kje in s kakšnimi materiali?
Pred zastiranjem poskrbimo, da so tla zrahljana. Pozneje bo za rahlo, zračno strukturo tal, ki je nujno potrebna za rast in razvoj korenin, poskrbela zastirka sama. Ker zastirka preprečuje izhlapevanje vode, bodo tla ostala vlažna in hladna veliko dlje. Pod zastirko lahko uredimo tudi kapljični namakalni sistem. Plodovkam cevi za namakanje napeljemo tako, da ima vsaka vrsta svojo, korenovkam, čebulnicam in solatnicam pa ena cev zadostuje za dve vrsti. V zelenjavnem vrtu uporabljamo različne zastirke, ki so uspešno »orožje« tudi v boju s pleveli. V ekološko vrtnarjenje sodijo naravne zastirke, kot sta slama ali listje, najpogosteje pa kar posušena pokošena trava z naših zelenic. Zastirka ima veliko do narave prijaznih nalog, saj varuje tla pred vremenskimi vplivi, zbijanjem, zadržuje vlago v tleh in tudi gnoji rastline. Če jo imamo zgolj in izključno zaradi plevelov, potem jo moramo nasuti na debelo, da bo dovolj zatemnila tla in zastrla plevelom svetlobo.
-Kje na vrtu naj dobijo mesto grmovnice in živa meja?
V vrtu ne smemo pozabiti na grmovnice, ki lahko tvorijo tudi živo mejo. To skupino rastlin posadimo tako, da dajejo vtis sklenjene celote in razmejujejo prostor. Rastline, ki sestavljajo živo mejo, so lahko zimzelene ali listopadne, odvisno od naših želja. Lahko samo zastremo pogled na sosedov vrt ali se ogradimo pred hrupom in plini, morda želimo ozeleniti betonski zid ali pa vnesti v vrt nov življenjski prostor in popestriti živalski svet.
-Kaj pa zelenjavni vrt, gredice s trajnicami in sadni vrt?
Ne smemo pozabiti na zelenjavni vrt, kotiček za počitek, gredo trajnic ali vrtnic, enoletnice in cvetoče balkonske lepotice. Svoj čar vrtu bodo dodale različne vzpenjavke. Del vrta je vedno namenjen sadnim drevesom, pri čemer naj prevladujejo odpornejše sorte. Če imamo veliko prostora, lahko posadimo nekaj visokodebelnih dreves. Vmes posejemo pisano mešanico trav in cvetlic. V sadnem vrtu je tudi nekaj ptičjih hišic, včasih pa opazimo celo manjši panj, ki daje zavetje nekaj družinam čebel, s katerimi poskrbimo za boljše opraševanje sadnih dreves in drugega cvetočega rastlinja.
-Kako si spomladi najpreprosteje zasnujemo in uredimo vodni motiv na vrtu?
Vodni motiv je večinoma osrednji del vrta. Nasaditev v vodi in na brežini je naravna, tako da umetno narejena mlaka ne učinkuje tuje v okolju, ki ga obdaja gozd. V tem delu vrta se nenehno kaj dogaja, še zlasti poleti, ko ob vodi letajo kačji pastirji in regljajo žabe. V tem času se družinsko življenje pogosto preseli v vrt, tudi priprava obrokov na večjem žaru.
-Kaj moramo vedeti o urejanju manjšega skalnjaka na vrtu?
Ureditev skalnjaka je vedno resen izziv. Celotna ureditev naj bo čim naravnejša. Najboljše, da za osnovo uporabite nekaj velikih skal in jih razporedite v posamezne skupine. Pazite, da skale ne bodo premajhne. Manjkajoči prostor zapolnite z manjšimi kamni. Najlepši so tisti skalnjaki, v katerih ka¬menje in skale lepo posnemajo naravno okolje. V takih skalnjakih so tudi rastne razmere kar najbolj podobne razmeram v naravnem okolju. V skalnjak lahko umestite tudi številne stare in odvečne elemente, na primer korito ali stol. Veliko dodatkov vam je na voljo v vrtnih centrih. Za rastlinjak so primerne vse rastline, ki rastejo počasi in ostanejo dovolj nizke, da ne porušijo ravnovesja. Mednje spadajo tudi pritlikava drevesa in grmi, ki so posebno uporabni za osnovno zasaditev, torej za ozadje, pa tudi številne druge rastline, ki niso nujno iz alpskih rastišč.
