Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V soboto, 12. oktobra 2013, so se v Gostilni LES, na Čatežu ob Savi zbrali slovenski esperantisti in sicer na posvetovanju "NADALJNJI RAZVOJ ESPERANTA PRI NAS." To izjemno uspešno srečanje, sodeč tako po številu udeležencev (19), kot po vsebini, sta organizirala Združenje za esperanto Slovenije (ZES) in Klub esperantistov Posavja (KEP).

Po pozdravnih nagovorih in dobrodošlici mag Antona Miheliča, predsednika KEP (v esperantu) in Špele Ravnikar, članice KEP (v slovenščini) je sledil pozdrav in predstavitev poteka posveta s strani predsednika ZES, mag. Janeza Juga.

Sledila je uvodna točka posveta, LCD-projekcija s komentarjem o nastanku in delu KEP pod naslovom "Dragocena posavska esperantska izkušnja", kar je izvedel predsednik kluba. Diskusija, ki se je odlikovala po visoki stopnji profesionalnosti, izjemni strpnosti in prijetnem vzdušju, je temeljila na sledečih izhodiščih:

- zakaj esperanto pri nas in sedaj (vodja razprave Janez Zadravec),

- kdo je esperantist(ka) (vodja razprave mag. Zlatko Tišljar, predstavnik Evropske esperantske zveze - EEU),

- ali potrebujemo organiziranost (vodja razprave mag. Ostoj Kristan, podpredsednik ZES,

- kje in kako spoznavati esperanto (vodja razprave mag. Janez Jug, predsednik ZES).

Iz zelo plodne razprave, v katero se je vključila večina prisotnih, smiselno povzemam nekatere sledeče sestavine sporočila posveta:

Esperanto lahko zaradi svoje mednarodne in jezikovno-enakopravne usmeritve upravičeno imenujemo "motor svetovne jezikovne demokracije".

Delo KEP je možno označiti kot edinstven primer dobre prakse v Sloveniji, ki ga velja posnemati, in je eden redkih tudi v Evropi in v svetu. To potrjujeta predvsem eleganten način organiziranja – sestavni del že obstoječe Literarne sekcije "Beseda", v okviru Kulturnega društva "Franc Bogovič" Dobova in način delovanja – vključevanje "esperantskih točk" v literarne večere in druge prireditve, tako znotraj sekcije, kot tudi v okviru drugih organizacij. Poleg tega klub intenzivno obvešča javnost o vseh pomembnejših "esperantskih" dogodkih predvsem v lokalnih elektronskih in tiskanih medijih, kakor tudi na spletnih straneh in FB-profilu svojega predsednika. Klub ima stalno rubriko v biltenu ZES Informacije/Informoj, o svojem delu in življenju pa objavlja tudi v E-novičkah - e-časopisu Andragoškega centra Slovenije, v e-spletišču ZES, itd..

Organiziranost esperanta je potrebna, saj je tako možno učinkoviteje nastopati pred ustreznimi organi doma, v EU in po svetu.

Nujna je posodobitev razpoložljive učne tehnologije in iskanje ustreznih oblik uvajanja esperanta v vrtce in šole.

Preberite še ...

Finance

Kaj moram narediti za dobro pokojnino?

Pomlajevanje esperantskih vrst in vključevanje esperanta v mednarodne prireditve je nujno, če hočemo, da esperantsko gibanje pri nas ne bo obsojeno na propad.

Esperantist je tisti, ki je pristaš esperantskega gibanja in propagira esperanto ter pozna vsaj osnove esperantskega jezika. Izjemnega pomena pa so tudi tako imenovani prijatelji esperanta, glede katerih pričajo številni primeri izjemno koristnih prispevkov k esperantskemu gibanju.

Esperantsko gibanje ne sme biti omejeno z raznimi ideološkimi – političnimi in verskimi vsiljevanji.

Pri uvajanju esperanta je smiselno upoštevati princip "petih skupin" po Everetu Rogersu, kjer poznamo: inovatorje, zgodnje prevzemnike, zgodnjo večino, pozno večino in preostale. Namreč tisti, ki esperanto razumejo kot noviteto, kljub svoji več kot 125 let dolgi zgodovini, ga bodo najprej sprejeli (inovatorji), nato pa ga bodo z ustrezno "praktično pogojenostjo" bili pripravljeni sprejeti še ostali.

Pomembna je pobuda za preučitev možnosti opravljanja izpita iz esperanta v skupnem evropskem referenčnem okviru.

Smiselno je oblikovanje posebnega letaka, katerega osnutek je pripravil Janez Zadravec, kot pripomoček pri "esperantski mobilizaciji".

Nadaljevati je potrebno z izdelavo, dopolnjevanjem in posodabljanjem različnih esperantskih učnih pripomočkov in metod, kot na primer: priročnik z uporabo posodobljene "zagrebške metode", dograjevanje "esperantske Wikipedije", uporabna vrednost in možnosti uporabe programov lernu.net, e-slovarjev, obstoječa slovensko-esperantski in esperantsko-slovenski slovar, nadgradnja Rakuševega učbenika, ipd.

Vse pohvale so vredna prizadevanja za organizacijo tečajev in krožkov esperanta.

Dobro bi bilo pripraviti ustrezen skupni prispevek ZES o primerih dobre prakse v slovenskih esperantskih klubih/društvih, ki bi bil potencialno zanimiv za udeležence jubilejnega 10. kongresa Evropske esperantske unije, ki bo julija prihodnje leto na Reki, na Hrvaškem. Ob tem je bila tudi sicer izražena pobuda, da se ZES včlani v Evropsko esperantsko unijo.

O esperantskem gibanju je potrebno smiselno uporabljati medije javnega obveščanja, pri tem pa paziti, da tako početje ne bi prej škodilo gibanju, kot pa koristilo. Vsekakor pa je potrebno zagotoviti ustrezno transparentnost glede opozarjanja javnosti, da esperanto živi in se razvija, pri čemer uporabljati vidne napise in oznake, povezane z esperantom. To nekateri esperantisti že pridno počno, o čemer pričajo npr.: priponka "Mi parolas Esperanton (Govorim esperanto), ki jo uporabljajo člani KEP in so jo razdelili tudi ostalim udeležencem posveta, pa napis Esperanto na avtomobilih, emblemi klubov/društev, ipd..

To je bilo le nekaj povzetkov iz sporočil posveta. Podrobnejše opredelitve zaključkov posveta bo pripravilo ZES, o čemer bo javnost tudi obveščena.

Po posvetu je sledilo prijateljsko druženje ob kosilu, kjer so bili izmenjane številne izkušnje, vprašanja in pobude.

Udeleženci posvetovanja, katerega soorganizacija pomeni za Klub esperantistov Posavja vrhunec že tako in tako uspešnega letošnjega delovanja, so s Čateža odšli z lepimi vtisi in z zavezo, da se tudi v bodoče dobivajo na podobnih plodnih srečanjih.

Na koncu se člani KEP zahvaljujemo vodstvu ZES, tajniku KS Čatež, gospodu Milanu Jamniku in Gostilni LES za vzorno vsebinsko pripravo, ustrezno tehnično podporo in prijateljsko gostoljubje.

Galerija

Arhiv Lokalno.si