Ali veste, koliko odpadkov pridela vaš sosed?

Redko se vprašamo, koliko odpadkov pravzaprav pridelamo in koliko je med njimi dragocenih surovin za reciklažo.

Morda si boste laže predstavljali, če preletite naslednja dejstva:

33 ton gospodinjskih odpadkov ustvari povprečen človek v življenju.
436 kg odpadkov ustvari vsak od nas v Sloveniji na leto.
2/3 vseh odpadkov je mogoče predelati oziroma znova uporabiti.
36 % odpadkov v Sloveniji zberemo ločeno.
Slovenija ima 12.109 ekoloških otokov. Vsakega uporablja 167 ljudi.

Ogromne količine plastenk zmeljejo in pretalijo v nove plastične izdelke.

V obdobju 2005–2010 je v Sloveniji nastalo v povprečju skoraj 436 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, v EU-27 pa povprečno 520 kg odpadkov na prebivalca na leto.
V letu 2010 je bilo v celoti predelanih skoraj 5,9 milijona ton odpadkov (16 % več odpadkov kot leta 2009), od tega z reciklažo skoraj 64 % odpadkov.
V zadnjih 20 letih se je količina komunalnih odpadkov povečala za trikrat.

7000 mobilnih telefonov vsebuje toliko zlata, da bi z njim lahko izdelali zlat prstan.

Plastična embalaža

450 let razpada plastenka. To je 7-krat toliko, kolikor živi povprečen človek.
4 % celotne porabe nafte na svetu porabimo za proizvodnjo plastike.
Na odlagališču plastenka potrebuje 20 let, da se razgradi, plastična vrečka pa 5.
Iz 25 recikliranih PET plastenk lahko izdelamo eno jakno iz flisa.
Iz odpadne plastične embalaže lahko izdelamo oblačila, igrače, obešalnike in drugo.
Z recikliranjem 1 kg plastične embalaže prihranimo 2 kg nafte in 1,5 kg CO₂ emisij.
Iz 10 embalaž mleka lahko izdelamo eno sestavljanko.
Povprečen Slovenec na leto porabi med 150 in 300 plastičnih vrečk.
Letno je v obtoku okoli 100 milijard pločevink za pijačo. Večina je aluminijastih.

Odpadne avtomobilske pnevmatike

Na leto recikliramo 16.000 pnevmatik.
Reciklirane pnevmatike najdemo v več kot 60 novih izdelkih.

Iz starih avtomobilskih pnevmatik po predelavi nastajajo najrazličnejši izdelki.

Biološki odpadki

30 % vseh odpadkov je biorazgradljivih.
16 olimpijskih bazenov hrane odvržemo Evropejci vsak dan.
Olupki, ogrizki, papirnati robčki se v naravi razkrajajo pol leta.

Odpadni papir

Osnovna sestavina papirja je celuloza, ki jo pridobivamo iz lesa.
1 tona recikliranega papirja reši 17 majhnih ali dve veliki drevesi.
Povprečen Slovenec na leto porabi 185 kg papirja, kar je manj od evropskega povprečja.
Stopnja recikliranja papirja v Sloveniji znaša 62,4 %.
Proizvodnja recikliranega papirja zmanjša onesnaževanje zraka do 95 %.
Z recikliranjem 1 kg papirne embalaže prihranimo 1/5 drevesa in 40 litrov čiste vode.
Reciklaža 1 tone papirja prihrani 185 litrov bencina, kar je enako štirim polnim rezervoarjem bencina povprečnega avtomobila.
Povprečni spletni uporabnik na dan natisne 28 strani.
Recikliranje 1 tone kopirnega ali tiskanega papirja prihrani več kot 2 toni lesa.
V državah CEPI se vsako sekundo reciklirata 2 toni papirja.
Po podatkih CEPI se dnevno gozdna površina zaraste v velikosti 4221 nogometnih igrišč.
Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo do sedemkrat.

Steklenice so zelo primerne za recikliranje.

Steklo

Reciklaža ene steklenice prihrani toliko energije, da lahko 11 vatna sijalka sveti 20 ur.
Steklo se lahko reciklira neštetokrat, ne da bi pri tem izgubilo svojo kakovost.
Z recikliranjem 1 kg steklene embalaže prihranimo 300 g CO₂ emisij in 1/3 energije, potrebne za izdelavo steklenic iz rude.
Reciklaža 1 steklenice prihrani energije za 30 minutno delovanje računalnika.
Odpadki iz stekla se v naravi razkrajajo 4000 let.
Za izdelavo ene tone novega stekla potrebujemo 140 litrov nafte.
Steklo lahko 100 odstotno recikliramo in uporabljamo vedno znova, ne da bi ob tem izgubilo na kakovosti.
Steklo izdelujejo iz kremenčevega peska, sode in apnenca.

Vir: Locevanjeodpadkov.si