Novice Svet24

Arhiv

Posledice nevarnega virusa in njegovega širokega vpliva na vse vidike naših življenj so zaznamovale tudi Slovence s sladkorno boleznijo. »Veliko jih je bilo tako med tistimi, ki so morali zaradi covidne bolezni v bolnišnico in so imeli hujši potek bolezni, kot tudi med tistimi, ki so zaradi covida-19 umrli,« je sporočil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob nedavnem svetovnem dnevu sladkorne bolezni.

Izpostavljajo, da je bolnikov s to boleznijo vse več tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Ocenjuje se, da je bilo lani v Sloveniji 173.846 ljudi s sladkorno boleznijo. To je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, so povedali na NIJZ.

Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS iz leta 2019, nad evropskim povprečjem po pogostosti tistih, ki so poročali, da imajo sladkorno bolezen. Medtem ko je bilo evropsko povprečje 7,4 takšnih oseb na 100 prebivalcev, jih je bilo v Sloveniji 7,8. Največ jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 osebe, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5.

Nevidna, a nevarna

»Sladkorna bolezen res nič ne boli, prezrta pa vodi v težke poznejše zaplete, kot so slepota, amputacija noge in odpoved ledvic. Ugotavljamo, da imajo zaplete najpogosteje osebe, ki zdravnika ne obiskujejo ali ga obiščejo zelo redko,« je izpostavila Jana Klavs, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) ter koordinatorica razvoja celostne podobe novega državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni.

V imenu Zbornice – Zveze je opozorila še na eno pereče dejstvo: medicinske sestre, ki izvajajo programe edukacije ob na novo odkriti sladkorni bolezni, so bile v zadnjem letu večinoma prerazporejene na točke testiranja in cepljenja proti covidu-19. Presejanje za sladkorno bolezen se je tako v posameznih mesecih popolnoma ustavilo.

Da je kader eden večjih problemov obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji, saj diplomirane medicinske sestre odhajajo na druga delovišča, povezana z epidemijo, potrdi tudi doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., diabetologinja iz NIJZ in UKC Ljubljana ter podpredsednica koordinacijske skupine za izvajanje državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Po njenih besedah diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine izvajajo preventivne preglede; od leta 2002 do izpred nekaj let so bili to programi za zgodnje odkrivanje bolezni srca in ožilja, kamor je spadalo tudi odkrivanje sladkorne bolezni, pri katerem je pregled opravil specialist družinske medicine. »Od takrat pa so to preventivni pregledi, na katerih odkrivajo vse ključne kronične bolezni. Te v okviru tima družinskega zdravnika izvaja prav diplomirana medicinska sestra. Če nje ni, se te bolezni težje odkrijejo,« je povedala.

Pomembna izguba

Med temi pregledi se medicinska sestra temeljito pogovori s pacientom na podlagi vprašalnika in ga napoti na odvzem krvi v laboratorij, kjer se med drugim določa tudi koncentracija glukoze. »Diplomirana medicinska sestra dobi rezultate in z njimi seznani pacienta. Če je vrednost izven normalnih vrednosti, ga usmeri v nadaljnjo obravnavo tudi k zdravniku. Ocenila bo tudi vedenjske dejavnike tveganja,« razloži diabetologinja. Pacientu so na voljo tudi programi v t. i. zdravstveno-vzgojnih centri oz. Centrih za krepitev zdravja, kjer pa so spet ključne diplomirane medicinske sestre, saj med drugim izvajajo tudi edukacijo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Predvsem delajo s tistimi, ki jim je bila ta diagnoza odkrita na novo, spremljajo pa tudi bolnike s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo pri zdravniku družinske medicine. A tudi s teh delovnih mest medicinske sestre preusmerjajo na covidne točke, in to je pomembna izguba, če bo ta izpad trajal dlje časa,« je izpostavila.

Amputacije, slepota

Zaletelovo tudi na splošno skrbi, kaj prinaša epidemija za obvladovanje sladkorne bolezni pri nas. »Nedvomno se bomo morali soočiti s tem, da bomo odkrili manj oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. Pa tudi če bo sladkorna bolezen diagnosticirana, bo bolnik, ker ni diplomiranih medicinskih sester, bolj slabo opremljen za kakovostno življenje s to boleznijo,« svari.

Pričakuje, da bo število Slovencev, ki bodo zaradi sladkorne bolezni na novo začeli prejemati zdravilo v 2021, precej nižje v primerjavi s preteklim preteklim letom. »Že lansko leto, če ga primerjamo z 2019 in še kakšnim letom prej, je zdravila začelo prejemati okoli 500 do 1000 manj oseb s sladkorno boleznijo, kot bi pričakovali. Torej manj odkrite sladkorne bolezni in zmanjšana dostopnost do nadaljnje oskrbe, to dvoje me skrbi,« izpostavlja. Pravi celo, da bo epidemija povzročila, da bodo pri sladkorni bolezni priče kliničnim stanjem, ki jih niso videli že desetletja. »Pričakujem več amputacij nog, več težav na področju vida, zagotovo slabše parametre, ki kažejo na uspešnost zdravljenja sladkorne bolezni,« še doda.