Koruzo so v Evropo prinesli iz današnje Mehike, kjer so jo poznali že pred 7000 leti. Zahvala za to gre Špancem, ki so to poljščino uspeli danes v svetovnem merilu postaviti na tretje mesto, takoj za riž in pšenico. Večina koruze se uporabi za pripravo hrane za živali, slaba tretjina se predela v koruzni zdrob, moko, nekaj se je fermentira oziroma vlaga ter nekaj predela v koruzni škrob.
Brez presežnih kalorij
Koruza velja za hranilno živilo, a njena prednost je, da ne obremenjuje telesa s presežki kalorij. Koruzni storž v povprečju vsebuje zgolj 100 kilokalorij (kcal). Poznamo dva tipa koruze, belo in rumeno. Bela ne vsebuje beta karotena, medtem ko rumena ga in tako prispeva k zadovoljevanju potreb po vitaminu A. A ker v koruzi ne najdemo dveh esencialnih aminokislin,tj. lizina in triptofana, jo je v prehrani dobro kombinirati s stročnicami, saj se tako najbolje zadovoljijo potrebe po beljakovinah. Naj omenimo še, da je koruza dober vir vitaminov B1, B5 in C ter mineralov, kot so kalij, magnezij in fosfor, ter niacina in folne kisline. Zaradi prehranskih vlaknin pa velja za posebej dragoceno živilo.
Koruzna moka in zdrob
V prehrani pretežno uporabljamo koruzno moko in/ali koruzni zdrob. Zadnje dobimo z mletjem rumene koruze. Moka je izvrstna za pripravo koruznega kruha, a nikar ne pozabimo, da jo uporabljamo le kot dodatek k drugim mokam. Če bi kruh pripravili zgolj iz koruzne moke, bi bil preveč zbit in drobljiv, saj ne vsebuje lepka oziroma glutena. Posledično zato nastopa zmeraj v kombinaciji s pšenično moko ali drugimi sredstvi, ki skrbijo za sprijemanje. Naj omenimo, da je koruzna moka rahlo sladkastega okusa, zato je primerna tudi za pripravo različnih sladic, piškotov, nedvomno pa je primerna tudi za pripravo palačink. In ne pozabimo na slovenske tradicionalne jedi, kot so žganci, polenta in koruzni žličniki, ki so še kako okusni v nedeljski juhi. Tudi ribe, pomokane s koruzno moko pred peko, so več kot odlične in prijetno hrustljave, saj gre nedvomno za boljšo izbiro od krušnih drobtin.
Kako koruzna moka koristi zdravju?
Kot smo že zapisali, je koruza prava zakladnica koristnih snovi. Ne pozabimo, da je bogata z antioksidanti in drugimi fitokemikalijami, kot so lutein, zeaksantin in antocianini. Ti koristijo vidu in preprečujejo razvoj sive mrene. Po nekaterih napovedih bi bilo vsak dan priporočljivo zaužiti okoli 6 miligramov fitokemikalij na dan. V 240 g gramih koruze, kar je približno obrok, je približno četrtina priporočene količine. Raziskave so pokazale, da je koruza nepogrešljiva tudi pri varovanju pred delovanjem prostih radikalov. Termična obdelava, kot jo uživamo, pa ne izniči njene moči. Antioksidanti in vlaknine ter druge sestavine uspešno ščitijo pred rakom debelega črevesa, prav tako pred boleznimi srca in ožilja. Uživanje koruze dokazano znižuje krvni tlak in raven slabega holesterola v krvi ter uravnava krvni sladkor.
Kaj pa škrob ali koruzna moka?
Tudi škrob ali gustin, kot mu radi rečemo, je dobro poznan v kuhinji. Navadno ga uporabljamo za pripravo finih in gostih omak ter krem, pri katerih ne želimo okusa moke, a povečamo zračnost. Pogosto se dodaja tudi biskvitom, ki so zaradi dodatka škroba bolj fini in mehki. Razlog za to se skriva v tem, da moka vsebuje gluten, zmanjšanje glutena pa spremeni teksturo biskvita. Kreme, ki jih boste pripravljali s škrobom in mlekom, bodo imele gladek sijaj, prav tako pa bodo polega okusa brez priokusa moke.
