PROTIBOLEČINSKA ZDRAVILA

Ko vas zagrabi v križu, previdno, preden posežete po tableti

Tea Dečman
14. 10. 2021, 21.30
Deli članek:

Vsak, ki se je kdaj srečal z bolečinami v hrbtenici, ve, da si v takšnih trenutkih želimo le eno: da bi muke čim prej minile. Temu primerno izberemo tudi svojo rešitev: protibolečinske tablete, kreme, včasih celo injekcije.

Dreamstime
Pri jemanju protibolečinskih zdravil morajo biti še posebno previdni ljudje s povišanim krvnim tlakom in tisti, ki jim popušča srce.

Ker je pomagala enkrat, protibolečinsko tableto vzamemo tudi drugič. In tretjič. In tako naprej, dokler analgetikov ne jemljemo že skoraj tako, kot da bi bili bombončki. Nekje vmes pa ugotovimo, da so bolečine vse pogostejše in morda celo močnejše. A nadaljujemo – dokler gre.

Berite priložena navodila

V navodilih, ki so dodana vsem lekarniškim protibolečinskim tabletam in kremam z učinkovino diklofenak, jasno piše, da z uporabo ne smemo pretiravati. Znano je, da bi morali biti pri jemanju teh zdravil še posebno previdni ljudje s povišanim krvnim tlakom in tisti, ki jim popušča srce. Podatki s kliničnih preizkušanj in epidemiološki podatki kažejo, da lahko uporaba diklofenaka, zlasti visokih odmerkov (150 mg na dan) in pri dolgotrajnem zdravljenju, nekoliko poveča tveganje za arterijske trombotične dogodke (na primer miokardni infarkt ali možgansko kap). Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih s prebavnimi motnjami, ulceracijami prebavil v anamnezi, z okvaro jeter in porfirijo, okvaro ledvic ali boleznimi srca in žilja. Pri starejših bolnikih, tistih, ki prejemajo diuretike, in bolnikih s precejšnjim pomanjkanjem zunajcelične tekočine se priporoča nadzor delovanja ledvic, saj jih diklofenak precej obremeni, pa tudi jetra, želodec in srce.

Pomoč iz narave

Tudi kadar v lekarni izbiramo protibolečinske kreme, pogosto posežemo po sintetičnih, ker smo prepričani, da bodo bolje učinkovale. Vendar, ali veste, da imajo nekatere naravne snovi dokazano enak učinek pri zmanjševanju in odpravi bolečin? Lubje bele vrbe, denimo, nekateri imenujejo kar naravni aspirin. Vsebuje namreč salicin, ki ga telo pretvori v salicilni alkohol in nato v protivnetno snov, salicilno kislino. Ta učinkuje počasneje in je šibkejša kot acetilsalicilna kislina (bolj poznana kot aspirin), vendar njeni učinki trajajo dlje in imajo manj negativnih posledic za želodec. Pri revmatičnih težavah se priporoča priprava kopeli, medtem ko bo pri bolečinah v mišicah in sklepih najprimernejše mazilo z belo vrbo. Aspirin je nastal prav na osnovi znanj, kako proti bolečinam učinkuje snov v beli vrbi.