Slive so v slovenski kulinariki prisotne že stoletja. Mame in babice so jih po navadi nabirale za pripravo marmelad, sokov, džemov, nebeško dobrih cmokov, raznih biskvitov in še bi lahko naštevali. Medtem so jih dedi in očetje bili prav tako veseli, saj so in še iz njih pripravljajo odlično slivovo žganje, nekateri pa so pripravljali celo slivovo vino. Naj ob vsem tem omenimo, da poznamo okoli 2000 vrst sliv, ki se razlikujejo predvsem po barvah in okusih, pa tudi po velikosti in rodnosti. Priljubljene pa niso zgolj zaradi izjemnega okusa, temveč tudi zato, ker veljajo za sladek nizkokaloričen sadež z nizkim glikemičnim indeksom, hitro potolažijo lakoto, povrnejo energijo in nas okrepčajo s številnimi vitamini in minerali.
Zdravje kosti in mišic
V slivah najdemo precejšnje količine vitaminov C, K, E, B6 in folne kisline. Zgolj z enim zaužitim sadežem zadovoljimo že okoli sedmim odstotkov dnevno priporočenega vnosa vitamina C, ta pa ni dober zgolj zato, ker krepi odpornost organizma, temveč pospešuje tudi absorpcijo železa, ohranja zdravje naše kože, kosti, mišic, dlesni, las, pa tudi zob.
V slivah najdemo tudi številne minerale, predvsem baker, magnezij, kalij in železo. Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki imajo težave s povišanim holesterolov in so osem tednov uživali vsak dan po 12 sliv, vrednost slabega holesterola bistveno padla. Vsebujejo še številne antioksidante, med katerimi mnogi izmed njih preprečujejo prezgodnje staranje in pomagajo v boju zoper proste radikale.
Sladki, zreli sadeži
Vsem sortam sliv je skupno to, da so najboljše, ko so dobro zrele. To prepoznamo po belkastem poprhu, ki ga slive dobijo šele z zrelostjo in ki ob dotiku izgine. Strokovnjaki svetujejo, da poprh pred zaužitjem zmeraj odstranimo, najlažje tako, da slive operemo v topli vodi. Če slive kupujemo, niso nikoli tako sladke kot domače, pri nakupu pa pazimo, da izberemo čvrste sadeže, katerih meso se ob pritisku rahlo udre. Lupina naj bo gladka in enakomerno obarvana.
