Pri londonskem bolniku, ki je bil okužen z virusom hiv, po presaditvi matičnih celic ne zaznavajo več prisotnosti tega virusa, so sporočili zdravniki v znanstveni reviji Nature. Bolnik je že 18 mesecev v remisiji, vendar je še prezgodaj reči, da je ozdravljen, so poudarili. Bolniku so presadili krvotvorne matične celice, ker ima eno od oblik raka limfnih žlez. Darovalec matičnih celic pa ima zelo redko gensko mutacijo, zaradi katere je imun na določene oblike virusa hiv. Kot so pojasnili zdravniki, je to koristilo tudi prejemniku matičnih celic.
Podobna metoda zdravljenja se je prvič izkazala za uspešno leta 2007 v Berlinu. Američan, ki so mu zaradi levkemije presadili kostni mozeg, po tveganem posegu ni bil več okužen s hivom. Tudi pri berlinskem bolniku je imel darovalec gensko mutacijo, zaradi katere je imun na določene oblike virusa hiv.
"Oba bolnika so zdravili s presaditvijo krvotvornih matičnih celic od darovalcev, ki sta imela redko gensko mutacijo, pri kateri krvne imunske celice na svoji površini nimajo molekul CCR5. Te molekule so ko-receptorji za vstop virusa hiv v celice. Tako virusi ne morejo okužiti novih celic," je pojasnil infektolog s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Janez Tomažič.
Naslednji cilj je ozdravitev
Po njegovih besedah je medicina z dosedanjimi zdravili dosegla funkcionalno ozdravitev s hivom okuženih bolnikov: "Dokler uživaš redno zdravila proti hivu, je virus pod nadzorom. Če pa zdravljenje prekineš, se virus povrne. Glavni razlog, da eradikacija virusa ni mogoča, so latentna skladišča virusa v celicah, ki se ne razmnožujejo in jih današnja zdravila ne morejo uničiti." "Naslednji cilj boja proti aidsu je ozdravitev. Učinkovitega cepiva ne bo vsaj še pet do deset let," je poudaril Tomažič. Obenem je opozoril, da način zdravljenja londonskega in berlinskega bolnika ni primeren za 99,9 odstotka okuženih oseb.
"Vendar pa ponuja upanje za novo strategijo zdravljenja - za gensko zdravljenje. S pomočjo posebnega genskega orodja bi lahko pri okuženih odstranili gen za CCRP, kar bi imelo za posledico odstranitev virusov, ki so skriti v spominskih celicah. To bi končno prineslo utemeljeno upanje na eliminacijo hiv pandemije in z njo povezane stigme," je še dodal.
V Evropi večinoma na vzhodu
Po svetu je sicer v letu 2017 živelo 36,9 milijona ljudi, okuženih z virusom hiv, od teh se jih je 21,7 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je leta 2017 umrlo 940.000 ljudi, leta 2016 pa 50.000 več. Na novo se je s hivom okužilo 1,8 milijona oseb, kažejo zadnji podatkih programa Združenih narodov za boj proti hivu in aidsu. Tri četrtine okuženih oseb pozna svoj status.
V Evropi je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2017 na novo diagnosticiranih okoli 160.000 oseb, skoraj 130.000 v vzhodnem delu Evrope.
