Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko SMC Vlasto Počkaj. Ta je na seji opozorila, je razlog za ponovni izbruh nekaterih nalezljivih bolezni v Evropi v zadnjem času, na primer ošpic, ravno upad precepljenosti pod kritično mejo 95 odstotkov. V nekaterih državah, med drugim v Italiji in Franciji, so zato že zaostrili zakonodajo na tem področju. Z novelo želijo dvig precepljenosti in s tem varnejše okolje doseči tudi pri nas, je dejala.
S predlogom novele, ki jo bo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, med drugim predlagajo dodatni program v elektronskem registru cepljenih oseb, v okviru katerega bi sistem osebe, ki niso cepljene, evidentiral in podatke poslal pristojnim službam.
Predlagajo tudi, da starši otrok več ne bi mogli podati vloge za opustitev cepljenja neposredno pred komisijo za cepljenje. Starši, ki bi odklonili obvezno cepljenje svojega otroka, bi se morali udeležiti obveznega individualnega izobraževanja. Poleg tega predlagajo, da otroci, ki ne bi bili cepljeni zaradi nemedicinskih razlogov, ne bi mogli biti vpisani v javne vrtce oz. javnofinancirane zasebne vrtce.
Podpora ...
Predlogu zakona je podporo ob nekaterih manjših popravkih izrazila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik. Cepljenje je po njenih besedah med najvarnejšimi medicinskimi posegi in najučinkovitejšimi preventivnimi ukrepi pred nalezljivimi boleznimi. S kolektivno zaščito pred okužbo pa se obenem zaščiti tiste, ki iz medicinskih razlogov niso cepljeni.
Po mnenju namestnika varuhinje človekovih pravic Toneta Dolčiča se ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje premalo odzivata na izzive, na katere opozarjajo nasprotniki novele. Zato pri varuhu po besedah Dolčiča pričakujejo analizo za nasprotnike spornih določb predloga. Sicer pa menijo, da varovanje javnega zdravja utemeljuje omejitev dostopa do javnega vrtca in tudi ne predstavlja prekomernega posega v človekove pravice.
... in nasprotovanje
Na drugi strani je Primož Verbič v imenu staršev necepljenih in s cepivi poškodovanih otrok izrazil ogorčenje, da starši otrok več ne bi mogli podati vloge za opustitev cepljenja pred komisijo za cepljenje. Kot je opomnil, bi bili na ta način prepuščeni na milost in nemilost zdravnikom, ti pa nekaterih stranskih učinkov cepiv sploh ne priznavajo. Obenem je Verbič navedel, da se epidemije pojavljajo tudi v visoko precepljenih populacijah, pri čemer pa zbolijo prav cepljene osebe. Zato je po njegovih besedah neupravičeno ustvarjati strah pred nalezljivimi boleznimi, za katere bi bili krivi tisti, ki se ne cepijo.
Še bolj oster je bil nasprotnik zakona Izidor Pokrivač. Po njegovih besedah je zakon neustaven, saj staršem onemogoča predlog za opustitev cepljenja, obenem pa jim nalaga plačljivo obvezno izobraževanje. Prav tako predlog krši otrokove pravice, saj njegovo zmožnost izobraževanja pogojuje s cepilnim statusom, ustvarja neenakost pred zakonom in je diskriminatoren, je ocenil Pokrivač.
Strinjal se je mikrobiolog Gorazd Pretnar, ki je napovedal, da si bo v primeru sprejetja zakona vzel čas in spisal predlog za ustavno presojo. Predlog namreč izključuje necepljene zdrave otroke iz izobraževanja. Pretnar je ob tem postregel z nekaterimi primeri škodljivih učinkov cepiv in poudaril, da je medicina izgubila zaupanje, ker nekateri pediatri teh učinkov ne priznavajo.
Nezrela družba
Temu je oporekala Nataša Toplak iz Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Zatrdila je, da pediatri starše seznanjajo s stranjskimi učinki. Tudi sama priznava, da lahko cepljenje v posameznih primerih povzroči težke neželene učinke. Vendar pa je tveganje za okužbo, denimo z ošpicami, po cepljenju neprimerno manjše kot sicer. Za prostovoljno cepljenje pa slovenska družba po njeni oceni še ni zrela.
Evelin Vesenjak iz Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost se je strinjala, da je človekova pravica varno okolje, in dodala, da je na tem področju treba zaupati stroki.
