Naš sogovornik mag. Petar Papuga je zdravnik klasične medicine in specialist za akupunkturo; tradicionalno medicino je študiral na Kitajskem. Je vnet zagovornik integrativne medicine, torej povezovanja obeh. Na pravkar minulem festivalu zdravja v Cankarjevem domu je pripravil delavnico o stresnem učinkovanju hrane. Seveda smo ga prosil za nekaj nasvetov.
Kakšen vpliv ima hrana po tradicionalni kitajski medicini, najnovejših znanstvenih spoznanjih in vaših izkušnjah na človekovo zdravje?
Bakterije, ki vplivajo na zdravje. »Če poskrbimo za raznovrstno hrano, dovolj vlaknin, semen in redno iztrebljanje, razbremenimo imunski sistem ter se ognemo različnim virozam in vnetnim boleznim. Izziv za naš imunski sistem pa je tudi stik z okoljem, ki ga nismo vajeni, in mikroorganizmi, ki jih še nismo srečali. Šele takrat se zares pokaže, kako odporni smo. To spreminjanje črevesnega mikrobioma namreč zelo vpliva na ustvarjanje več kot dvajset vrst biološko aktivnih snovi, pravimo jim biogeni amini, ki iz črevesja vplivajo na sistem žlez z notranjim izločanjem – hormone – in delovanje možganov. To je zelo obsežna tematika, ki se po novejših ugotovitvah lahko dotika tako depresije kot manije ali evforije, delazmožnosti, pokončnosti, veselja do življenja – na vse to posredno vplivata naš mikrobiom ter ravnovesje med bakterijami v črevesju in imunskim sistemom. Glede na ugotovitve novejših medicinskih raziskav utegne presežek mikroorganizmov ter čezmerno izločanje teh biološko aktivnih snovi, ki posredujejo in uravnavajo kakovost imunskih odzivov, močno spreminjati delovanje imunskega sistema in možganov. To posredno vpliva na nastanek zapletenih bolezenskih stanj, kot so Parkinsonova bolezen, demenca, vedenjske motnje, sindrom vzdraženega črevesja, božjast, shizofrenija, nezaželeni odzivi na cepljenja, revma in množica vnetnih bolezni vezivnega tkiva z nepojasnjenim vzrokom.«
Zagotovo sta hrana in gibanje temelja zdravja. To, kar delamo vsak dan, najbolj vpliva na nas. Vendar so ti vplivi pogosto na začetku neopazni in šele sčasoma v dobri ali slabi podobi pridejo na dan. Vsi medicinski sistemi preteklosti in sedanjosti imajo na določenih področjih po svoje prav. Pri iskanju najboljših odgovorov je najbolj pereče, ko pridemo do neke stopnje »nesoglasja« s hrano. Takrat se mnogi znajdemo v zagati in ne vemo, kaj je prav. Območje raziskovanja vplivov hrane na zdravje in počutje je tako obsežno, da potrebujemo združitev vseh sodobnih in starodavnih ugotovitev o pomembnih izsledkih s tega področja. Ko gre za preobčutljivost za hrano, se še posebej pokaže nuja, da take težave rešujemo čim bolj integrativno in utemeljeno na dejstvih. Že stari kitajski zdravniki so dejali, da stara zdravila ne bodo dobra za nove bolezni. Danes smo s predelavo, olepševanjem ter vsemi dodatki in postopki iz hrane iztisnili veliko pristnega in prvinskega. Tako se telo hitro znajde v nesoglasju s tem, kar zaužijemo, posledica tega pa je neskladen imunski odziv na hrano z veliko odprtimi vprašanji. Ko bomo bolje razumeli vpliv hrane na človeka, bomo lahko vzročno in brez zdravil odpravili veliko zdravstvenih težav, ki temeljijo na prehranskih posebnostih posameznika.
Se strinjate s trditvijo, da je hrana zdravilo?
Do neke mere se, vendar je pri tem veliko pretiravanja. Do hrane imamo preveč neobjektivnih in površno utemeljenih pričakovanj. Hrana lahko postane zdravilo, kadar jo uživate dlje časa, štiri, pet tednov in več. Tako lahko določene težave omilite; da bi neko resno ali kronično bolezen ozdravili samo s hrano, pa je pogosto zavajajoča zabloda. Hrana je lahko zdravilo v tem smislu, da s pravilnim prehranjevanjem razbremenimo telo, predvsem imunski sistem in obtočila, izboljšamo prekrvitev, odplavimo strupene ostanke presnove … Takrat lahko od hrane pričakujemo, da bo prispevala k samozdravljenju; ko telo razbremenimo presežkov in škodljivih sestavin hrane, ustvarimo prostor, da naredi zase veliko več.
Ko ste govorili o posledicah predelave hrane, ste imeli v mislih tudi pridelavo? Pogosto so že semena obdelana s strupi …
To je obsežno področje, za katero nisem strokovnjak, imam pa o tem svoje mnenje. Gensko spreminjanje živil, vpliv glifosatov ter drugih škropiv na zdravje je nekaj zelo pomembnega, rekel bi celo »inovativnega« v našem prostoru, in ne vem, kako se bomo teh »inovacij« znebili. Nekateri hrepenijo po velikanskih zaslužkih, drugi po lepih pridelkih, ne glede na to, kako strupeni so. To je velik problem, ampak verjamem, da je vedno več ljudi ozaveščenih.
Katera hrana je koristna za dobre bakterije v črevesju?
Predvsem moramo nadzorovati proces trohnenja in razraščanja t. i. komenzalov, dobro prilagojenih, posamezniku »domačih mikroorganizmov«, ki so ves čas v nas, vendar v zmernem številu. Če se njihovo število poveča (npr. kandida ali mlečnokislinske bakterije), se poveča tudi fermentacija. Čezmerno nastajanje teh biološko aktivnih snovi, predvsem histamina, serotonina in dopamina, lahko neugodno vpliva na prepustnost črevesja in se del strupenih ostankov prebave znajde v obtočilih. Ko govorimo o dobrih živilih, ne smemo prezreti pomembnih razmerij – količine živil, združljivosti, stopnje kislosti oziroma alkalnosti, ki vplivata na vrenje in učinkovito delovanje naših prebavnih encimov. Zdrava hrana je predvsem rastlinska z zmerno količino fermentiranih mlečnih izdelkov. Veliko odraslih mlečne izdelke težje prebavlja, zato moramo biti pri izbiri in količini previdni in redno opazovati odzive telesa na mlečno hrano. Potem je pomembno, da je v hrani čim manj težkih, nasičenih maščob ter da je sezonska, vzgojena čim bliže domačem kraju.
Zakaj je presežek škodljivih bakterij v črevesju tako skrb vzbujajoč, zakaj do tega pride?
V prvi vrsti gre za presežek hrane. Bakterije hranite že s tem, če pojeste več, kot potrebujete, jeste pozno, ko nimate dovolj encimov za kakovostno in dokončno prebavljanje zaužitih živil. Zelo moteče je spreminjanje prepustnosti črevesne stene, saj zaradi tega vsebino tankega ali debelega črevesa po limfi in žilah zelo hitro dobite v možgane in oddaljene dele telesa, kjer potem potekajo vnetni procesi, ki povzročajo okvare tkiv in organov. To bo sčasoma gotovo vplivalo tudi na nova spoznanja v interni medicini, psihologiji in psihiatriji. Imunsko šibkemu človeku lahko neko živilo naredi izjemno škodo, drugemu pa nič. Dovolj gibanja, redno pitje in uživanje zdrave, kemično neonesnažene hrane prispeva k razvoju močnega imunskega sistema. Odziv tudi ni enak, če isto živilo pojeste opoldne ali zvečer. Zvečer ga boste gotovo težje prebavili, napihovalo vas bo, slabo boste spali … Kljub temu da obstajajo splošna pravila, je težko posploševati, veliko je odvisno od posameznika in njegovega življenjskega sloga. Pa vendar: kislega sadja, na primer, ni dobro uživati s škrobnatimi živili, ker potem močno napihuje. Koristno je, da jemo čim bolj preprosto in da je med posameznimi živili dovolj presledka: po beljakovinski hrani od tri do štiri ure, po vlakninah ali vodenem sadju pa ga ne potrebujemo. Če pa v istem obroku pomešamo pet različnih kategorij živil, moramo imeti zelo močna prebavila, da ne čutimo preobremenitve. Ko se v prebavilih po zastajanju ali čezmernem vrenju hranil zbere veliko krvi in limfe, je je manj v glavi in je to jasen znak napačnega združevanja živil. Saj poznate stavek: »Ko sem lačen, ne morem delati, ko se najem, sem pa zaspan.« Dobre rešitve pri hrani so preproste, dostopne, niso predrage in zanje ni treba na drug konec sveta.
Kakšno pa je splošno pravilo za uživanje tekočine?
Kozarec vode vsako uro, piti bi morali ves dan, a ne kampanjsko. Lahko tudi jemo juhe, pijemo kompote, ki so hranilni in lahko prebavljivi. Starejši ko smo, bolj je modro, da jemo več tekočih živil. Gosta hrana je kvečjemu za tiste, ki hitro rastejo in so telesno dejavni. Za ljudi, ki hujšajo, je dobro, da pijejo pred obrokom, saj to zmanjša apetit in odplakne nekaj prebavnih sokov naprej. Ljudje, ki imajo šibka prebavila in težje prebavljajo, pa naj do eno uro po obroku ne pijejo ali pijejo manj, da ne razredčijo prebavnih sokov. Če med obrokom preveč pijemo, redčimo encime, upočasnimo prebavo in izkoristek zaužitih hranil.
Zdrav jedilnik si lahko sami ustvarimo tako, da opazujemo in upoštevamo odzive telesa na hrano z vidika telesne in umske zmogljivosti. Raziskave kažejo, da starejši populaciji pogosto primanjkuje nekaterih vitaminov, predvsem D in B12. Želodčna sluznica ne izloča dovolj tako imenovanega intrinzičnega dejavnika, ki je ključnega pomena za absorpcijo vitamina B12. To pomanjkanje povzroča zgodnjo degeneracijo živčevja, slabokrvnost, vnetja in prezgodnje staranje. Prezgodnje odmiranje tkiv je posledica preobremenitve z nezdravo hrano, s preveč hrane, premalo gibanja, z odpadki lastne presnove, ki v telesu povzročajo oksidativni stres, rjo. Ta pospešeno uničuje celice, in ko teh za določeno funkcijo zmanjka, se pojavijo bolezenska znamenja. Do takrat se pa le slabo počutimo. Z vidika mikrobioma in črevesja bomo težko z gotovostjo določili, katera od 500 bakterij je največ prispevala k nastanku bolezni. Lahko pa razumemo, da bo človeku bolje, če si bo z znanjem, samoopazovanjem in vsemi razpoložljivimi sredstvi ohranjal ravnovesje mikroorganizmov v prebavilih.
Kako lahko sami vplivamo na delovanje imunskega sistema?
Dober zrak, pravilna prehrana, redno dodajanje zdravilnih začimb v hrano, pitje čajev iz zdravilnih zelišč, gibanje, umirjanje misli, dovolj počitka, izogibanje stresu, pravšnje obremenitve glede na starost in zmogljivost, dovolj sproščanja … Z redno prakso je vse to lahko pot do ohranjanja zdravja. Poleg tega tako v kitajski kot v indijski medicini obstajajo jasna vodila, kako prepoznamo, ali nekdo potrebuje živila, ki ohlajajo, pomirjajo, ali živila, ki krepijo. To je izhodišče, na katerem lahko utemeljimo prihodnost rodov in civilizacijskih pridobitev od združitve sodobnih in starodavnih znanj. Nikoli v zgodovini nismo imeli tako dobrega, hitrega in brezplačnega dostopa do tega razsežnega znanja, ki je včasih zavajajoče, komercialno zlorabljeno.
Prvi korak, na katerem lahko utemeljimo upanje in vero v zdravo prihodnost, je prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje. Pri tem sta racionalna raba izkušenj in samoopazovanje (čuječnost) premalokrat uporabljena zaklada. Če se bomo znali po telovadbi ali sprehodu umiriti in poslušati navznoter, bomo morda prišli do pristnejšega in koristnejšega povezovanja drobnih znamenj in sporočil, ki prihajajo iz telesa. Mislim, da ni zdravnika ali metode, ki bi nadomestila notranje ravnovesje, homeostazo, kar pomeni skladnost živčnega, hormonskega, dihalnega, obtočilnega in imunskega sistema. Ta ideal pa zahteva izobraževanje javnosti in podajanje nepristranskih informacij, ne pa zlorabe teh za prodajo izdelkov. Ljudi spravljati v strah je škodljivo, a kje postaviti mejo med pozivanjem k odgovornosti in vzbujanjem strahu? Mi, ki posredujemo informacije, moramo biti toliko čuječi in previdni, da ljudem ne vsajamo strahov in jih ne spravljamo v stanje ogroženosti, ampak jim ponudimo najpreprostejše in najcenejše poti do samooskrbe.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
