Se pravi, da se je neumno delati, da tega ni, ker pač je. Če bi bilo do kapljic težko priti, jih lahko z nekaj iznajdljivosti naredimo kar iz čistil za bazen in kisline, s katero čistimo straniščne školjke. Da je to strašno strupeno? No, seveda je, ampak nekateri odbiti kemiki so z lahkoto izračunali, da bi se prej zastrupili s kavo kot pa z natrijevim kloritom (ni pomota, s t in ne z d). Stvar je pač v pravih odmerkih in pravih postopkih. Ampak saj tako je skoraj pri vsaki reči, a ne?
Da, seveda te sezuje, če ti človek, ki ga ceniš in mu zaupaš, prišepne, da boš z nekaj kapljicami na dan preprečil prehlad ali ga pri priči ukrotil, če ga že imaš, odpravil bolečine, vnetja, pa celo aids, malarijo, raka in nadležne kronične bolezni. Le kdo ne bi poskusil, pa čeprav je naša osrednja zdravstvena ustanova rekla jasen ne, zdravniki pa o tem ne vedo ali nič ali pa so proti. V bistvu je vsa Evropa proti, saj je prodaja kapljic v večini držav prepovedana (dobijo se pa povsod), terapija pa tako zelo odsvetovana kot pri nas. Gre za kapljice, ki se prodajajo v dveh stekleničkah, eno aktiviraš z drugo in razredčiš z vodo. Čudežno zdravilo naj ne bi imelo stranskih učinkov, razen morda driske in slabosti na začetku – privrženci MMS trdijo, da je to zaradi pomorjenih patogenih organizmov, ki jih telo skuša po hitrem postopku spraviti ven, nasprotniki pa, da strupene kapljice razdražijo in poškodujejo prebavila. Prevajalka knjige Priročnik MMS – zdravje v lastni odgovornosti dr. Ksenija Šajn pravi, da to ni res, saj sama z možem in otroki vred te kapljice uporablja že tri leta. In so vsi popolnoma zdravi. Ampak pojdimo po vrsti.
Ideja iz džungle
Iz prave džungle in ne iz Las Vegasa, kjer Jim Humble živi. Leta 1996 je upokojeni pustolovec sprejel prijateljevo vabilo, da gresta v Gvajano iskat rudnik zlata. Ker mu je bilo rečeno, da tam ni malarije, se je (no, že kar preveč neprevidno) podal na pot brez ustreznih zdravil, s seboj pa je imel tako imenovan stabiliziran kisik, z njim namreč popotniki razkužujejo vodo, da postane pitna. Ko sta dva od nosačev zbolela za malarijo, jima je Jim dal v vodo večjo koncentracijo kisika, češ – če pobije patogene v vodi, bo morda tudi v telesu, ki je 70 odstotkov iz vode. Možakarja sta se že po štirih urah počutila znatno bolje, potem je nenavadno zdravilo rešilo še nekaj drugih obolelih in navsezadnje tudi Jima, le da je preglede »prej in potem« opravil v bolnišnici. Potrdili so, da je malarija bila in da je zelo hitro čudežno izginila. Jim sicer ni dobil zlata, domov pa je prinesel hudo radovednost, kaj za vraga je v stabiliziranem kisiku. Proizvajalci niso hoteli povedati, kaj, pa je sam tako dolgo odmerjal in prelival tekočino, da je čez čas zaznal vonj po kloru. To je, seveda!
Saj ga vsi poznamo!
NIJZ odsvetuje uporabo izdelkov »MMS – čudežni mineral«
»Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja prebivalce Slovenije, da so se pri nas ponovno pojavili oglasi in promocijske aktivnosti za tako imenovani MMS (Miracle Mineral Solution) – čudežni mineral ali čudežne kapljice. MMS je raztopina natrijevega klorita (kemijsko NaClO2), ki se uporablja v industriji kot belilo oziroma močno oksidacijsko sredstvo. Že sama spojina je strupena za ljudi, tako ob stiku s kožo ali ob zaužitju, previdnost pa je potrebna tudi ob mešanju s kislinami, saj se ob tem sprošča strupen plin. Izpuščanje v okolje je zelo strupeno za vodne organizme. V razredčeni obliki natrijev klorit nekateri posamezniki nelegalno predstavljajo kot MMS – čudežni mineral ali čudežne kapljice. Že leta 2010 je glede teh izdelkov Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke pripravila opozorilo za javnost, saj je prodaja teh izdelkov v Sloveniji nezakonita. Na NIJZ zato prebivalcem uporabo teh izdelkov močno odsvetujemo in jim priporočamo, naj ne nasedajo zavajajočim 'čudežnim' navedbam glede ozdravljenja številnih bolezni s 'čudežnim mineralom'.«
Po dveh letih raziskovanj je ugotovil, da je učinkovina, ki pomori patogene, natrijev klorit (NaCIO2), ki ga nekatere bogatejše države uporabljajo za razkuževanje javnih vodovodov, manj darežljive pa to počnejo s klorom, ki naj bi bil tudi rakotvoren. Vendar je treba pri uporabi natrijev klorit stabilizirati z ocetno, s citronsko ali solno kislino, ta zadnja je, pravijo, boljša. Naj vas ne pretrese, ker je zelo jedka in z njo čistimo stranišča. Imamo jo namreč v želodcih in tisti, ki je imajo preveč, to pošteno občutijo, tisti s premalo pa tudi. To naj bo vse o kemiji v tem tekstu, v knjigi je namreč kopica formul in reakcij, zanje zadošča že osnovnošolsko znanje kemije. Stvar je v skrbnem odmerjanju in pravočasnem mešanju, sicer si lahko pridelamo tudi kakšno eksplozijo in dražeč plin, če bi se šli sami brez znanja tovrstni alkimizem iz čistil in razkužil.
Stvar se, kot že rečeno, dobi na spletu že pripravljena, najdemo pa jo tudi v trgovinah z zdravo prehrano in zeliščnimi pripravki med eko čistili. Zmešnjava je že kar srhljiva, saj si lahko iz reči, ki jih legalno prodajajo, po merilih uradne medicine pripravimo pravcate molotovke. Ko sem iskala koloidno srebro, so mi v eni takšnih trgovin zaupali, da ga sicer imajo, vendar je le za zunanjo uporabo – v vsej Uniji je namreč prepovedana prodaja koloidnega srebra za pitje. Torej ljudje pijejo tega za zunanjo uporabo? No, tako pravijo. Pa ima ustrezno koncentracijo, sem vprašala prodajalca. Kaj bolj butastega res ne bi mogla narediti. Seveda je odgovoril, da ne ve.
Skratka, čudežne kapljice, ime je sestavljeno iz začetnic »miracle mineral supplement«, kasneje je Humble zdravilo preimenoval v »master mineral solution«, ampak kratica je ista, so vsekakor že vsaj deset let tudi med nami. Sloves o njih se je v Evropo razširil tudi iz držav, kjer večina prebivalstva nima drugega razen občasnega humanitarnega zdravstva. Če nekaj zavre ali celo ozdravi malarijo ali aids, kar je v takšnih državah večinoma smrtna obsodba, je gotovo vredno pozornosti. V knjigi je veliko uspešnih zgodb, ki pa jih seveda ni mogoče preveriti.
Na svojo odgovornost
Torej, v Sloveniji imamo dve knjigi o čudežnih kapljicah, ena je prevod Humblove, druga pa prevod Priročnika MMS, ki ga je napisala dr. Antje Oswald, zdravnica splošne prakse, homeopatinja in kineziologinja, ki ima zasebno ordinacijo v Detmoldu (Nemčija). Tako kot mnogi je preizkusila čudežne kapljice, o katerih je izvedela na nekem seminarju. Ugotovila je, da pomagajo takoj, vsaj pri njenem sinusitisu, napisala je recenzijo Humblove knjige in dobila ponudbo založnika, da sama napiše priročnik za praktično uporabo MMS (Humble namreč ni zdravnik, ji je pa pri pisanju svetoval). Čeprav homeopatija nima zveze s čudežnimi kapljicami, razen da so tako kot v homeopatiji odmerki zelo majhni, jo je podatek, da lahko z njimi pokončamo povzročitelje bolezni in odstranimo iz telesa težke kovine, vsekakor fasciniral.
Ampak pozor – avtorica skoraj na vsaki strani, začenši s prvo, opozarja, da se zdravimo s kapljicami na lastno odgovornost (tudi podnaslov knjige je »Zdravje v lastni odgovornosti«). Nam pa zelo natančno pojasni vse protokole, po katerih se kapljice jemljejo za kakšno bolezen, kje se dobijo in kako se mešajo. Kar je vsekakor hvalevredno, ob stekleničkah, ki jih naročimo po internetu ali kupimo v obliki čistila v eko trgovinah, namreč ni navodil ali pa so zelo skopa. Skratka, čudež je ušel iz epruvete in zdaj imamo vsaj navodila, kako ga uporabljati, da se ne bo prelevil v katastrofo.
Antje Oswald ni terapevtka MMS, po telefonu in e-pošti ne odgovarja na vprašanja (pravi, da je vse napisano v knjigi), gotovo pa kaj razloži bolnikom, ki se oglasijo v njeni ordinaciji. Seveda pa obtožuje farmacijo, da učinkov MMS noče raziskati, ker bi bila ob bajne zaslužke, in da na ta ali oni način podkupuje vlade, da »zdravila«, ki so poceni in pri roki, prepovedujejo. No, tako preprosto to seveda ni. Poglavje v knjigi, ki absolutno nasprotuje vsakršnemu cepljenju, bodo vsi nasprotniki cepljenja z veseljem prebrali; z marsičim se je seveda mogoče strinjati, je pa treba uporabiti tudi malo zdrave pameti in zgodovinskega spomina. V mojem osnovnošolskem razredu sta še bili dve invalidni deklici, ki sta preboleli otroško paralizo.
Nismo vsi enaki
V knjigi je še veliko drugih napotkov, kako uravnavati svoje življenje ter postati in ostati zdrav, iz avtorice so pač spregovorile vse plati njenega delovanja. Predvsem pa nas opozori na tisto, kar sami spoznavamo skozi življenjske zaplete – da namreč nismo vsi enaki in da si moramo pravo zdravilo zase pogostokrat najti kar sami. Včasih učinkuje že dober spanec, velikokrat pa moramo tudi za bolj zapletene bolezni poiskati svoj način, kako jih obvladati. Zdravniki takrat običajno rečejo »ne vem, kaj počnete, ampak počnite to še naprej«. Manj ortodoksni pa vprašajo, kako nam je to uspelo, in povedo naše skrivnosti naprej drugim bolnikom, neredko pa jih uporabijo tudi zase. V knjigi je veliko zgodb, kako so ljudje z MMS ozdravili ali vsaj zazdravili tudi zelo hude bolezni, seveda pa so vse, kot je to že običajno, nepreverljive.
Kako je prevajalka in izdajateljica knjige zvedela za MMS? Prijateljica iz Nemčije jo je obiskala po drugem porodu, vso utrujeno, sesuto in s slonjim kašljem, pa jo je vprašala, ali je že slišala za čudežne kapljice. Čez nekaj dni jih je že imela in učinkovale so takoj. Pa se ji je zdelo, da morajo to zvedeti tudi drugi. In so. Čeprav se je zgodilo tudi tisto, kar morda ni pričakovala – da so jo napadali z vseh strani in se posmehovali »zdravljenju s čistili«. A, kot že rečeno, MMS je med nami, zato je pametno o tem prebrati kaj več. Z vseh možnih plati.
