Med elektronsko pošto in na družbenih omrežjih se namnožijo ponudbe takoj, ko si ogledamo katerega od teh čudežev – splet namreč zazna našo težavo in nas zasuje z rešitvami, ki imajo zelo inovativna imena. Denimo – Nenavadni trik, s katerim zanesljivo shujšaš; ali pa Pet živil, ki jih nikakor ne bi smeli jesti – in ko zadeve odpreš, se razkrije isti zvarek ali obliž z različnimi imeni, ki ga je treba naročiti in plačati. Prodajalci imajo brezmejno domišljijo. Je kaj novega med dietami?
Ni težko shujšati …
Znani rek, da ni težko shujšati, skoraj nemogoče pa je pridobljeno težo obdržati, še kako drži. Raziskovalci mencaje priznavajo, da le nekaj odstotkov ljudem, ki so drastično shujšali brez operativnih posegov v želodec, uspeva ostajati na doseženi teži. Nekaj primerov znanih ljudi, ki so hujšali tako rekoč pred kamerami in o tem celo pisali knjige, zdaj pa so znova precej okrogli, poznamo – pri nas in drugje. Oprah se pred svojimi gledalci dobesedno krči in širi.
Je problem dieta, kar večinoma pomeni začasen in precej strog režim prehranjevanja, ki traja, dokler ne dosežemo cilja? Očitno je tako. Zdaj jih kroži kar nekaj, ki so dobro znane – dieta z jajci klinike Mayo, ki trdi, da nima nič z njo, pa drastična dieta ljubljanskega Kliničnega centra, ki v dveh tednih zagotavlja devet kilogramov manj in o kateri naša osrednja medicinska ustanova tudi noče nič kaj veliko slišati. Morda je bila kdaj narejena za posamičnega bolnika, ki je bil zaradi preobilnosti v hudih težavah, nikakor pa ne more biti model za vse, ki bi radi hujšali. Sicer pa so si letošnja shujševalna priporočila v nasprotju kot običajno – nekateri prisegajo samo na surovo hrano, drugi ukinjajo gluten, mleko in mlečne izdelke ter sladkor, so diete brez ogljikovih hidratov in takšne, ki dovoljujejo predvsem maščobe, večina pa prisega na dobro staro metodo – meso in solata. Kot dobro vedo preizkušeni potrošniki shujševalnih diet – po vsaki metodi je mogoče shujšati, če se držiš pravil. Je pa veliko vprašanje, ali si potem še zdrav in seveda kako dolgo pridobljeno težo obdržiš.
Možgani nas branijo
Ljudje, ki velikokrat hujšajo, imajo čedalje manj uspeha, ugotavlja stroka. Naši možgani imajo že iz pradavnine isto nalogo – da uravnavajo procese v telesu tako, da nas ohranijo pri življenju. Možgani ne vedo, da smo predebeli in da nam to škodi – ko začnemo stradati, da bi shujšali, to razumejo kot pretečo nevarnost. Presnovne procese uredijo tako, da porabimo čim manj energije, po drugi strani nas z divjo lakoto prisilijo k nažiranju, da ohranimo status quo. Če bi namreč možgani vedeli, da nam prevelika teža škodi, bi presnovo uredili tako, da bi odvečno hrano spravili iz telesa, namesto da jo uskladiščijo, oziroma bi nam prenajedanje preprečili s pomanjkanjem teka.
Diete torej kratkoročno lahko prinesejo uspeh, dolgoročno pa večinoma prinašajo razočaranje. Namesto diet bi morali spremeniti življenjski slog, kar seveda zelo neradi slišimo. A druge poti ni.
Ne stradajte!
Telo se bo na stradanje odzvalo z vsemi sredstvi, in če nismo nesmrtno zaljubljeni ali pa ne kandidiramo za glavno vlogo v filmu, ne moremo zbrati dovolj volje, da bi preskočili vsa polena, ki nam jih nastavlja. Uspemo lahko le – in to nam dopovedujejo v dobrih šolah hujšanja – če telo dovolj nahranimo, da lahko brezhibno deluje, da torej ne bo prestrašeno in se ne bo z vsemi sredstvi bojevalo proti stradanju. Obstaja več formul, kako izračunamo število kalorij, ki jih na dan potrebujemo za »enostavno reprodukcijo« ali bazalni metabolizem, eno od njih si lahko preberete v okvirju. Če znaša bazalni metabolizem 1500 kalorij (vsakršno gibanje število kalorij seveda povečuje), mi jih pa pojemo na dan 700, je to pot v katastrofo, saj se bomo po dieti skoraj gotovo z obrestmi zredili nazaj. Edina zares uspešna pot je, pravijo strokovnjaki, da zmanjšamo količino kalorij za največ 15 odstotkov in se več gibamo. Tako bomo shujšali pol kilograma na teden, česar telo še ne zazna kot grožnjo. Če se torej pri 1500 kalorijah bazalnega metabolizma odpovemo sendviču in eno uro na dan precej živahno migamo, je to na teden 3500–4000 kalorij manj. Od kilo in pol do dve na mesec. Od petnajst do dvajset kilogramov v enem letu. Kaj bi še radi? Ah, ja, radi bi mesec dni stradali in shujšali dvajset kilogramov, potem pa brez omejitev jedli naprej, kajne?
Hujšajmo s hrano za diabetike
Kaj torej jesti? Najpametneje je, da si ogledamo številne jedilnike, ki jih priporočajo diabetikom, pri katerih je pomembno čim manjše nihanje krvnega sladkorja. Številni, potrebni hujšanja, so že tako ali tako na robu sladkorne in imajo seveda že tudi reakcije diabetikov. Če pojedo preveč ogljikovih hidratov, sladkor v krvi strmo naraste, potem pa tudi hitro pade, kar povzroči neobvladljivo lakoto. Takšno reakcijo lahko povzroči zrela banana, kos belega kruha z marmelado, košček peciva ali sadni sok. Diabetiki pač vedo, da si takšnih spodrsljajev ne smejo privoščiti. Ljudje, ki hujšajo, običajno dobijo tabelo z glikemičnim indeksom živil – tako kot diabetiki. Preprosto povedano – živila z visokim glikemičnim indeksom povzročajo verižno lakoto, čim bolj jih jemo, tem bolj si jih želimo še več. Pri tem moramo vedeti, da je treba poiskati srednjo vrednost indeksov v posamičnih obrokih. Če jemo polento, meso in solato, bo hrana vsekakor manj provokativna za krvni sladkor, kot pa če bi jedli samo polento. Zelo je treba paziti pri malicah, ki so običajno enovrstne – če jemo sladko sadje, pecivo ali škrnicelj ocvrtega krompirja, lahko povzročimo cunami prenajedanja, ki bo trajal do pozne noči. Za malico so torej primernejši oreški, jogurt, košček sira, skutni namaz na kosu zelenjave – idej je nešteto.
Varujmo se lahkih živil! Dietetiki in osebni trenerji svojim gojencem običajno zabičajo, naj se varujejo lahkih živil in naj za božjo voljo berejo nalepke. Torej nobenih nemastnih jogurtov, mleka, čokolade z manj sladkorja, lahkih pijač, ki so sladke, pa kljub temu brez kalorij in vsega drugega, kar obljublja, da imajo okus kot prava polnokrvna živila, kalorij pa veliko manj. Nekaj tega že vemo – da denimo maščobo v jogurtih nadomeščajo s sladkorjem, ki bolj redi kot maščobe. Ne vemo pa, kako vsa ta prehranska lahkost v resnici vpliva na zdravje in postavo. Oziroma – neodvisni znanstveniki vedo, a ne pridejo do besede, saj raziskave praviloma financirajo proizvajalci lahkih živil in pijač. Pred dnevi je bila na nacionalki odlična francoska oddaja, ki je dala besedo znanosti, in ta ve, da umetna sladila prav nič ne hujšajo, prav nasprotno. Čeprav nimajo kalorij, ne morejo prelisičiti možganov, ki sladek okus povezujejo z ustrezno količino energije. Če je ni, kot je okus obljubljal, povečajo apetit in dobijo svoje. Lahka živila, ki jim jemljejo maščobo in sladkor, so za povrh polna kemikalij in nadomestkov, ki skušajo prikriti prazen okus.
Kakšna so torej pravila?
Nič čudnega, če so prekaljeni shujševalci (neki športni novinar je priznal, da je shujšal že vsaj za tristo kilogramov) precej zmedeni. Berejo knjige, ki jih običajno pišejo ljudje s pristavkom »dr.«, navodila pa si nasprotujejo: nekateri denimo priporočajo, da do poldneva sploh ničesar ne jemo, drugi pa, da je treba zjutraj jesti kot kralj. Zdi se, da drugi zmagujejo, saj se sicer prenese glavnina prehranjevanja na popoldne in večer, ko kalorij ne moremo več porabiti in zaradi prebavljanja tudi slabo spimo.
Če torej sprašujete, kakšen je sodoben trend hujšanja, ki daje vsaj nekaj zagotovil, da bomo pridobljeno tudi obdržali, seveda lahko zapišemo nekaj navodil.
Torej:
– Jejmo manjše obroke petkrat na dan, v razmiku približno treh ur.
– Izogibajmo se vsem živilom z belo moko, namesto tega uporabljajmo polnozrnate izdelke, čim manj iz pšenice in koruze.
– Nikar ne vrzimo z jedilnika vseh ogljikovih hidratov, ki niso zelenjava, ker jih telo potrebuje, a bodimo zmerni – poleg rib, stročnic ali mesa in solate pač ne potrebujemo celega kupa praženega krompirja, testenin ali rižote, ampak bodo dovolj tri žlice.
– Če hočemo shujšati, jemo krompir, testenine, kakšen košček sladkarije in podobne ogljikove hidrate le do kosila, popoldne pa samo še zelenjavo in beljakovine, ki ne sprožajo lakote. Košček dušene ribe ali belega piščančjega mesa pred spanjem povzroči nočno presnovo, ki pripomore k hujšanju.
– Vsekakor si je treba nabaviti tabelo z glikemičnimi indeksi in kalorijami (splet) pa tudi kakšno tehtnico za živila, da bomo dobili občutek, kako ustrezno nahraniti svoj bazalni metabolizem. Izkušeni uporabniki diet to že vedo.
– Če hočemo hujšati, nas lahke pijače sploh ne smejo vznemirjati, ker smemo piti samo vodo, nesladkane čaje in kavo, vsaj dva litra na dan.
– Kdor se ima rad (in bi rad shujšal), si kuha sam. V novi način življenja spada čim manj predelanih živil, ki skrivajo celo vrsto prikritih dodatkov, denimo sladkor v mesnih izdelkih. Je bolj pametno (in zdravo) zdušiti meso in ga uporabljati za sendviče kot pa kupovati salamo.
