Canavero je spregovoril tudi o samem postopku.
Tako telo kot glava bi bila primerno ohlajena, da bi zaustavil razkroj celic zaradi pomanjkanja kisika. Tkivo okoli vratu bi razkosal, večje krvne žile pa združil s pomočjo majhnih cevk. Glavo bi nato pritrdil na hrbtenjačo, pri spojitvi pa bi si pomagal s kemikalijo, imenovano polietilen glikol. Pacient bi nato bil v komi približno štiri tedne, kolikor naj bi trajalo okrevanje. Shodil bi lahko že v enem letu, je še dejal.